četrtek, 21. marec 2013

Pomlad prinaša....uresničevanje ciljev, nogomet,ljubezen.....



No pa sem ga dočakal… klical sem ga že enkrat februarja, a ga ni in ni bilo. No, pa če bo sedaj sijal vse do septembra mu je vse oproščeno. Verjetno ste že ugotovili o kom govorim, o sončku seveda. Nekaj čarobnega je na njem, neka čarovnija, ki ti daje moč in voljo za naprej in ti riše nasmešek na obraz. Čeprav se je pokazal šele drugi dan, je moje razpoloženje neprimerno boljše, seveda v kombinaciji z NJO, brez nje zadnje čase pač nič nima smisla. Že samo pijačka na sončku, ko se kljub vrvežu ljudi, počutiš kot da vse okoli tebe stoji in da obstajava samo midva, mi da moči za tistih nekaj ur, dokler ne bova spet skupaj.

Ljubljanski maraton
Kos








Triglav
Ok smo 21.3 in sedaj je skrajni čas, da se postavijo cilji. Seveda za tiste, ki jih uresničujete že vse od 1.1. a vam je čas ušel in še nimate six packa za na morje ( projekt bikini 2013, Kos, Greece ) ;) Ampak tokratne cilje si ne samo postavit. Začnite jih uresničevati, pa če je to samo en.  Bolje to, kot 6 ciljev in vsakega na četrt.  Tako kot je rekel Michelangelo, pa ne tisti zeleni z oklepom, ki je najraje na svetu jedel pico, ampak tisti prvi pravi pred njim…''The greatest danger for most of us is not that our aim is too high and we miss it, but that it is too low and we reach it''. No ker pač nevem kakšni so vaši cilji, vam bom zaupal par svojih…. Oviratlon, Nočna 10ka na Bledu, Kos, Brela, LC  z 20kg (18.5.), mogoče tek trojk (če me Žiga in Nina vzameta v trojčka:) ), ponovno na Triglav (že tretje leto zapored), potem spet 21ka na Ljubljanskem maratonu in pa nekaj kar me matra že dalj časa. Močno si želim oddelat en normalen triatlon. Ne vem kaj me tako vleče k tej ideji, a tek, kolo in plavanje se mi zdijo nora kombinacija…. Ok uglavnem postavite si cilje in jih začnite uresničevati, zapomnite si v življenju ni bližnjic in nihče ne bo ničesar naredil namesto vas. Bomo videli novembra koliko stvari bom obkljukal z zeleno :)


Pomlad ima še neko drugo čarobno moč. Namreč nekaj povezano z mojo prvo ljubeznijo. Saj veste kaj pravi Đorđe v pesmi Prva ljubav: Jedino mi važno bilo, da postanem levo krilo il centarfor školskog tima…. Jaaaaa začenja se spomladanski del sezone v Nogometu :) V tem delu pač ni prostora za napake, kar si naredil narobe v jesenskem delu moraš pač popraviti v spomladanskem. Komaj že čakam obuvanje kopačk, duele, driblinge, klizenje po blatu, igranje v dežju…. Ah ja… saj vem, včasih sem malo čuden :)
 

Poleg vseh ostalih stvari, se tudi drugje odvijajo noro hitro. Dnevi kar letijo mimo. Skozi okno v gymu počasi a uporno prodira sonček, ki nam daje moč za naprej. Komaj čakamo dneve, ko bomo lahko celotni trening opravili zunaj. Vseskozi dobivamo nove stvari. Ali večamo že tako veliko zbirko opreme, ki jo imamo, ali pa naredimo nekaj čisto novega. Zadnja posodobitev je super platforma za weightlifting, za katerega se je v zadnjem mesecu zahvaljujoč Sebatu (naš trener weightliftinga) navdušilo kar nekaj članov. In prav je tako.  Šele ko ga začneš malo bolje spoznavati, spoznaš da ni zastonj olimpijski šport.

Crossfit games so že pri wod-u 13.3. ki je ven prišel ravno danes. Na vrhu nič presenetljivega, same stare face, Froning, Baily, Salo… Predhodnji, se pravi wod 13.2. je bil: narediti čim več krogov v 10 minutah in sicer: 5x any way overhead, 10x dead lift (oboje 52kg) ter 15xbox jump. Tega sem opravil tudi sam, 262 ponovitev, kar ok. Ampak čestitke Sergiju, ki mu je ena ponovitev zmanjkala za celih 9 krogov! Sedaj pa hitro v gym in vadit musle up, drugače nam ne bo ratalo skozi 13.3. :)


Workout 13.3
MEN
Complete as many rounds and reps as possible in 12 minutes of:
150 Wall balls (20 lbs to 10' target)
90 Double-unders
30 Muscle-ups
WOMEN                               
Complete as many rounds and reps as possible in 12 minutes of:
150 Wall balls (14 lbs to 9' target)
90 Double-unders
30 Muscle-ups

ponedeljek, 11. marec 2013

razbijanje rutine, borba s sekundami, crossfit games.....

Ne predstavljam si življenja brez športa, brez gibanja, svobode, izzivov, domišljije, sanj, ljubezni…. Ja že od malega se gibam in ne razumem ljudi, ki dan za dnem športajo samo od hladilnika do kavča in imajo seveda milijon in dva razloga zakaj se oni pač ne morejo ukvarjati z ničemer, saj pač niso športni tip itd.. Ok razumem umetnike, njim je njihova obsesija stvar, ki jo počnejo. Če obrnem drugače, zelo podobno kot šport samo druga sfera.  Ne razumem ljudi, ki športajo z mehiškimi nadaljevankami in imajo letno karto v facebook fitnesu. Dvignite rit, vzemite življenje v svoje roke, ne rabite preteči maratona ali dvigniti 100kg, pojdite na sprehod in vzemite življenje v svoje roke. Pojdite na sprehod s psom, če ga nimate sprehajajte sosedovega in s tem krepite še med sosedske odnose J ! Večina naredi to šele, ko jim zdravnik reče, 'če ne boste nekaj spremenili potem se vam slabo piše'. In kar naenkrat vsi ratajo zavzeti športniki in zagovorniki zdravega življenja. Zakaj bi pustili, da pride tako daleč! Naredi kar lahko sam in ne čakaj da ti zmanjka tal pod nogami.  Ok ja vem včasih me zanese in potem se ne znam ustaviti…. Skratka ja med zadnjim treningom, ko sem lovil tempo in gledal sekunde kako bežijo, sem se zamislil ….. življenje je kot šport, hočeš nočeš na voljo imaš določeno število sekund, da se izkažeš, da narediš potezo po kateri se te bodo zapomnili. Te sekunde so samo tvoje, aktivnejši naredijo več ponovitev, spet drugi svoje sekunde zapravijo za kaj drugega. Tako kot v športu boljši naredijo več ponovitev, slabši samo nekaj. Moje mnenje je, naredi čim več ponovitev, ker ko ura zapiska je konec. Takrat naj ti ne bo žal za vsako ponovitvijo, ki jo nisi naredil, ampak bodi ponosen na vsako, ki si jo! Ampak pazi ….Vsi vemo, kako je če delaš neko stvar non stop! Pride do prenasičenosti, izgube volje, motivacije, cilji se zbrišejo pride do odnehanja. Tudi duracel zajčkom enkrat zmanjka baterij. in kot bi reki bratje Hrvati, tukaj je kvaka. Včasih je treba odmisliti uro, čeprav ona še vedno teče. Odmisli jo, pozabi na ponovitve, naredi samo nekaj zase! Nekaj, kar je totalno obratno od tega kar počneš v vsakdanjiku. Nekaj, da se ti bo ko boš zopet začel delati ponovitve zazdelo, kot da jih nisi delal še nikoli, da jih boš delal lahko še bolje kot prej. Naj povem kako je to izgledalo pri meni: na prvem mestu je bil nogomet, na drugem nogomet, tretjem igranje nogometa pred blokom, četrto igranje nogometa za šolo potem dolgo nič in vrjetno potem spet nogomet. Pač takoj po šoli tek z Vodmata do Kodeljevega na individualni trening, domov na kosilo ( nalogo sem tako ali tako prepisal zjutraj v avli 5 minut pred uro) in nato še na klubski trening. Pa potem nogometni razred, treningi dvakrat na dan, ni važno dež, sneg, sonce…. Potem je prišla reprezentanca, pa prva profesionalna pogodba, vožnja in igranje v Avstriji….. pa de ne govorim, o vseh vikendih, ki so spolzeli mimo mene, o vseh počitnicah, ki sem jih preživel na pripravah (ne razumite me narobe, za nič mi ni žal in vse bi takoj ponovil še enkrat, vendar s parimi spremembami)…. poleg tega je bil oče mojster v tem, da je takoj po slabi tekmi ( kot da ne vem da sem odigral, kot da sem prvič videl žogo), začel iskati vzroke o tem in onem (vedno sem se lahko pogovoril in sprejel kritiko na svoj račun, vendar pusti vsaj eno noč da se stvari ohladijo, z vročo glavo se da težko kaj pametnega zmeniti)…. Seveda je moralo nekje počiti in tako mi nogomet kar naenkrat ni bil več v veselje…odločil sem se da preneham! Ja in pazi to, za celih 35 dni J ….začel sem ga pogrešati….
 Želim povedati, da če se prenaješ neke stvari, tudi če jo obožuješ, jo na koncu zasovražiš. A le za toliko časa, dokler jo spet ne pogrešaš. Ja čudna stvar… isto je v življenju… včasih zgleda da smo sužnji. Rutina!
Vstaneš, služba, delo,fax, otroc ter tisoč in ena stvar iz dneva v dan. Iz meseca v mesec… se obrne leto preden opaziš, da že lep čas nisi naredil nič zase! In ni izgovor da ni bilo časa, vzemi si ga, zorganiziraj se, naredi si ga. Vse se da! Razbij rutino, odklopi se in se nato vrni nazaj še močnejši in boljši!


Tudi sam se prevečkrat prepustim toku in nato rabim dan ali dva preden si znova napolnem baterije in si zaželim vsega ponovno. Najraje pa rutino razbijam z njo, čeprav imava natempirane urnike, si pripravljava presenečenja in si izboriva tistih 5 minut, ki se seveda raztegnejo na 10, da se potem z nasmeškom vrneva k stvari, ki jo opravljava. Včasih se umakneva, včasih samo leživa na postelji in si strmiva v oči spet včasih plezava na grad, po zamrznjeni strmi potki v supergah sredi noči in se smejeva z rdečimi lički in nosom, takrat nama je pač važno samo, da sva skupaj in da uživava!

Zato med vsemi temi ponovitvami, razbijajte rutino, kakor znate in kakor vam paše, da se vrnete nazaj še boljši in močnejši!

Če rabite nasvet za razbijanje rutine, pridite v gym in nikoli več vam ne bo dolgčas.


CROSSFIT OPEN
Vsi, ki se s tem ukvarjamo pač vemo da je marec čas kvalifikacij za crossfit games. Navadni smrtniki, spremljamo dogajanje iz naslonjača, samo tisti najpogumnejši pa tekmujejo med seboj. prav zanimivo bo videti če bo lahko Rich Froning še tretjič zapored slavil. Treningi so brutalni, konkurenca in masa ljudi pa je vsako leto večja! Ob sobotah bomo vsi v gymu stiskali pesti za Anžeta, ki se je letos kot edini naš član prijavil na kvalifikacije (upam, da nas bo drugo leto več).Ob ponedeljkih bomo imeli v gymu na sporedu treninge, ki jih opravljajo tekmovalci, seveda s prilagojeno težo. Ampak tako ali tako je smisel tega, da najdeš svojo težavnost in pri njej poizkusiš iz sebe iztisniti maksimum. 

Workout 13.1
MEN
Proceed through the sequence below completing as many reps as possible in 17 minutes of:
40 Burpees
75 pound Snatch, 30 reps
30 Burpees
135 pound Snatch, 30 reps
20 Burpees
165 pound Snatch, 30 reps
10 burpees
210 pound Snatch, as many reps as possible

nedelja, 3. marec 2013

Tekma v Cross smo fit



Nervoza, milijon malenkosti, ki so bile potrebne, da se obkljukajo na seznamu…….vse to nas je spremljalo že nekaj dni pred dogodkom, najbolj pa prišlo do izraza v petek popoldan in na jutro samega dogodka.  Vse to je popoldan zamenjal smeh v Caffe Pop, kjer se je naša ekipa smejala in zabavala še dolgo v noč…

Ampak pojdimo lepo po vrsti…

zatišje pred neurjem....
 Zjutraj vstanem in ni mi jasno zakaj mi v soboto zjutraj brni budilka! Aha …tekma… joj zakaj ni jutri, da se lahko danes naspim. Nimam izbire, tam moramo biti še veliko pred ostalimi tekmovalci, saj veste kako je to če gostiš nek dogodek. Sploh pa, če je le ta prvič in v tako velikem obsegu (105 TEKMOVALCEV). Vse smo seveda pripravili že večer prej  a smo vseeno vsi skrbeli in tekali okoli. Gym se je okoli 9 že začel lepo polniti, kako se nebi če so gorenjci prišli s karavno vozil, še dobro da imamo velik parking. Če bi veljalo tisto o škrtosti gorenjcev bi jih vseh 20 prišlo z dvema avtomobiloma :) in kot bi mignil je bila ura 10, prijave so bile zaključene, čas je bil za otvoritev, razlago pravil, vaj in vsega kar sodi zraven. In se je začelo….prvi wod (če ne veš kaj je to bereš narobni blog) vojaški poskoki z lateralnimi poskoki čez palico in tek do kettlebela ter nazaj nič posebnega če vaja nebi trajala 5 min! spremljam tekmovalce in si mislim ok saj bo šlo…. Začnem, uberem svoj tempo, glasno spodbujanje navijačev, ki so bili skozi celoten dogodek res neverjetni, mi da dodatno moč in skačem, tečem, kisika je vse manj, noge postajajo težke, komaj čakam konec pa se nek pametnjakovič iz publike zadere dajmo dajmo, smo še 3 minute KWAAAJ !!! Mislil sem seveda da je do konca še par sekund. Seveda sem stisnil do konca vendar je bilo teh 5 minut enih daljših 5 min ki sem jih doživel. Sledile so skupine in fight gone bad (če ne veš kaj je to, še vedno bereš narobni blog) in seveda eden izmed naših ni prišel tako, da sta Pope in Edvard ostala brez partnerja. Čim sem to slišal sem vedel koliko je ura….kljub temu poizkušamo najti nekoga ki bi ga lahko porinili v ogenj….mislite da smo koga našli?! Jah nič slečem majico in se jima pridružim v ekipi. Res mi ni bilo težko sploh ne za Popeta in Edvarda, dobro se z dobrim vrača pravijo, pa sem potrpel in stisnit še teh nenačrtovanih 17 minut  skupinskega pekla! Dogodek je kljub začetnemu zamujanju ujel lep ritem in z dobro organizacijo in prizadevanjem vseh udeležencev na dogodku smo izgubljeni čas kmalu prinesli nazaj noter. Sledil je drugi wod za posameznike, meni osebno najtežji. Dvig, skleca, 2dviga, 2skleci, 3dvige, 3sklece in do kam prideš v 10 minutah. Vmes sem preklinjal samega sebe in se spraševal zakaj za vraga nisem predlagal, da bi vaja trajala 7 minut.
fight gone bad
 Ampak na krilih naših navijačev je10 minut minilo kot bi mignil. Za konec je sledil še najkrajši wod in sicer 2minuti veslanja (štejejo se kalorije) in pa 1 minuta swinga. Čeprav je bil najkrajši ni bil zato nič lažji, vsi ki imate v svojih gymih veslače veste o čem govorim.  


Luka, Gregor, Nejc
Sledile so podelitve in obsipanje najboljših z darili sponzorjev, ki bi se jim ob tej priložnosti rad zahvalil, medaljami in aplavzi. Čestitam našim; Nindo je osvojila odločni tretje mesto, in če se bo tako nadaljevalo bosta morala z Žigom kmalu kupiti novo vitrino za vsa ta priznanja. Luka je bil odličen drugi in kdo ve, mogoče bi ob kančku več sreče na veslaču osvojil prvo mesto, ki je bilo preklemano blizu. Naši ragbijaši so bili srebrni v kategoriji moških skupin in mladincem pokazali, da bojo morali pozobati še precej kosmičev da jih bodo lahko ujeli. Robi, Tina in Sergej pa so stopili na tretjo stopničko v močni konkurenci pri mešanih parih. Prav tako čestitam vsem ostalim zmagovalcem in pa vsem ki so stopili na tekmovališče ter si dokazali, da zmorejo veliko več kot so mislili! 

Nuša, Teja, Nina
Hvala še enkrat vsem,hvala Kettlebells centru Slovenije, EndZonu, FitZonu,Kettle gymu Grosuplje, Olimpusu, Vigor groundu, Krossfitu Simptom, CF Celju, vsem ki ste kakorkoli pomagali pri organiziranju dogodka in pa vsem tekmovalcem in gledalcem, ki ste prišli od blizu in daleč ter naredili ta dogodek še toliko boljši. Res je v gymu vladala pozitivna energija. Smeh, veselje in zadovoljne obraze je bilo videti povsod. Druženje, spoznavanje, izmenjava mnenj in izkušenj….. konec koncev je bila to največja zmaga med vsemi. Vsi mi smo zmagovalci. Res bi bilo, da taki dogodki postanejo tradicija. Vsi se že veselimo naslednjega pa ni važno kje bo!

Full house
Po tekmi pa čas za sprostitev. Naši člani so mi znova dokazali, da so neverjetni. Pozitivnost, volja do pomoči, iskrenost, zaupanje in še milijon drugih stvari, ki jih ki jih krasijo so mi znova pokazali da sem obkrožen s super ljudmi. Ravno na dan tekme je potekel tudi 6 tedenski paleo izziv, tako da smo z največjim veseljem zmazali Žigove bureke in nazdravljali ob najbolj norih zgodbah, ki smo jih doživeli. Res pa je de je imel glavno besedo večinoma Pope in da imam verjetno še danes par nožev v hrbtu od mojih 'prijateljev' ;) 

Sam sem zaradi utrujenosti zapustil prizorišče zločina verjetno več ur prej kot po navadi. Utrujenost je pač naredila svoje, po drugi strani pa me je vleklo k njej…razvajanje, masaža ,svečke, dobra glasba, banjica bounty sladoleda in njena bližina so pač najboljše zdravilo za utrujene mišice….


P.S. Hvala Jerneji in Tini, ter ostalim našim puncam na prijavnih mestih. Brez vas nam ne bi uspelo.

nedelja, 24. februar 2013

Pisarovina....



Po nekajkratnem prestavljanju budilke in približno petih dremežih, je bilo kar nekaj časa tiho….predolgo tiho… pritisnem na mobitel in skozi temo se mi v napol odprte oči zabliska 05:33. Panika! Žiga in Nina me 20 do 6 pobereta na postaji. Hitro v torbo vržem stvari za tekmo, seveda prejšnji večer za to ni bilo časa, ter upam da nisem česa pozabil. Na koncu sem ugotovil le, da sem pozabil samo pajkice, kar je bilo glede na razplet dogodkov zadovoljivo. Naslednji šok je sledil, ko sem stopil iz vetrolova. Sneg do polovice goleni. Seveda,  kateri indijanec bi skidal pešpoti v soboto ob pol 6 zjutraj. Ker pač zamujam, kar drugače sovražim, se v teku odpravim proti postaji in že po treh korakih imam s snegom do vrha napolnjene adiddaske. Res super začetek dneva!

Zbor je bil 10 do 6, kot ponavadi so vsi malo zamujali, a so imeli za razliko včeraj vsaj opravičljiv razlog....ali pa tudi ne, pa bi vstali pol ure prej in spucali avto tako kot žiga, ki je da bi prišel do svojega spotoma spucal še 2 ostala avtomobila :) Malo čez 6 smo se nato vsi zbrali pred gymom in vsi zaspani odrinili proti Pisarovini. Namestil sem se v zadnji vrsti, si nadel slušalke in poslušal Djordjeta ( balaševič) na I podu . Ampak jasno je, da če zraven tebe sedita Primož in Žiga taka idila ne more trajati dolgo. Pot je bila zasnežena, napredovali smo počasi in prisežem da bi lahko junija videli več plugov na cestah kot včeraj. Ja saj vem spet jih je presenetilo! Kljub temu pa je bilo vzdušje v kombiju enkratno, nasmejali smo se tako kot že dolgo ne. V Pisarovino smo prispeli tik pred 9 uro,kar je pomenilo da smo vaganje ujeli le za las. v življenju je pač potrebno imeti tajming, kajne :)

AMAZININA
Nato pa se je vse skupaj začelo, otvoritvena slovesnost ter govori in kulturni vložki so samo stopnjevali napetost pred prvim flightom ( tekmovalci smo bili razdeljeni v skupine, ki se jim reče flight). Mi smo nastopali v 2(Tanja, Tina), 5(Nina) in 7 (jaz).  Kljub temu, da sem si rekel da ne bom živčen sem seveda iz minute v minuto bolj čutil tremo. Pozitvno seveda, spoštovanje do kettlebellov, platforme in do vseh, ki so na tekmovanju. Začela so se vprašanja! Si dovolj treniral, si naredil vse kar si lahko…. Preoblekel sem se v športno opremo si naredil palmico, nataknil slušalke in poveznil kapuco čez glavo ter se tako kot vedno v teh primerih potopil v svoj svet. Minute so letele, moj nastop se je bližal. Vmes sem spodbujal naše punce, ki jim je mimogrede šlo odlično Ti&Ta sta zasedli 2 mesti, z 12 oz 16 kg, NINDO (super prototip made in china) pa je zmagala z 20kg utežjo.  Skrbelo me je, kaj se bo zgodilo z mojimi žulji, ki sem si jih pridelal prejšnjo soboto, ah pa tudi če ne zdržijo sem se odločil da ne spustim kettlebella pred 10 minutami in da izboljšam januarskih 63 ponovitev. Ok flight No. 7, platforma številka 3, a sm lahko prosim v sredini!!! Najraje bi si jo odnesel v klet in potem javil rezultat pri zapisnikarski mizi…. če ne drugega je bila platforma vsaj dobro ogreta, saj je Tajda na njej ravno podrla svetovni rekord in naredila 104 ponovitve s 24kg. F Amazing! 3..2…1…gooo in se je začelo clean&jerk, clean&jerk, clean&jerk…do 8 minute super nato pa sem zdržal le še na trmo. Nisem hotel odložiti pa če nebi naredil niti enega jerka več. Na koncu sem spustil kettlebelle 10 sekund pred iztekom na ekranu pa se je svetila številka 75. Ok zdržal sem 2 minuti več  in naredil 12 ponovitev več kot pred 4 tedni….recimo da sem zadovoljen. Postavil sem si cilj do konca leta narediti 63 ponovitev s 24kg!! Upa kdo stavit? Kandidati javite se! :)
Objem s svetovno rekorderko

S prvega mednarodnega tekmovanja se Cross smo fit vrača z eno zlato medaljo ter 2 srebrnima. NOT BAD AT ALL :)

Every finish line is the beginning of a new race. Tako tudi mi sedaj ne bomo počivali ampak nas že naslednji teden na domačem igrišču čaka prva tekma v funkcionalnem treningu. Vaje so sestavljene , tekmovalci imajo še nekaj dni časa da naredijo še zadnje treninge in izpilijo potrebne veščine nato pa bo šlo za res. Komaj čakam soboto! Vem da me čaka naporen dan, 18 minut trplenja , milijon opravkov in drugih stvari za katere niti še sami ne bomo vedeli dokler se ne bodo zgodile a bo vse skupaj zagotovo poplačano z odlično družbo ter obilico smeha. Kar je konec koncev tudi smisel vsega!





Se vidimo 2.3….do takrat pa pridno trenirajte

Kako je lahko potem dolgčas??!!
P.S. Grega hvala za kombi in prevoz v obe smeri. Če bi nas peljal Pope in bi zraven vsi spali, nebi prišli dlje od Ivančne Gorice! Hvala tudi Robinhu in Nini, ki sta nas spremljala na naši dogodivščini in sproti vse ovekovečila z aparatom! Hvala vam, ki ste nas imeli v mislih in za nas držali pesti!


CROSSFIT TRENING:
    AMRAP 90 min
1300m C2 (row)
200m farmer walk 32kg
13 wall walk
42 double unders

torek, 19. februar 2013

let's go abroad.....trema....kaj je že to



Are you ready? hmm?!!? I was born ready :) Prihaja prva tekma ki se je bo cross smo fit udeležil izven meja naše deželice. Kettlebell tekma v Pisarovini, 10 min long cycle. Ja vem sliši se enostavno,pridi…probaj… pa da vidim tvoj obraz po 7 minutah, če boš sploh še na platformi. Saj vem kako je to, doma pred kavčem smo vsi svetovni prvaki. Vsak pred televizorjem vidi boljšo rešitev od Zormana ki vodi zadnji napad za zmago, vsak zna s kavča veliko bolje izvesti prosti strel od Ronalda…a če bi se znajdli prav tisti trenutek v njihovi koži, bi situacijo verjetno pošteno zasrali ….no saj veste kaj mislim, s tujim po koprivah je vedno najlažje. Tudi največjim kdaj zastane dih, saj so konec koncev le ljudje. In verjamem da tudi v njih, ko mečejo odločilni koš ali streljajo zadnjo najstrožjo kazen, bruha vulkan čustev. Ter da se počutijo tako majhne, da bi jih lahko zapakirali v čajno vrečko. Dejstvo je, da si vsak šport, vsaka panoga ne glede na to koliko je smešna zasluži svoje spoštovanje. Treba je ceniti in spoštovati vse odrekanje ter zavzetost, ki jo je nekdo pripravljen pokazati, da doseže svoj cilj. Pa če je cilj še tako bizaren, kot je npr. ˝sprehod˝ na Šmarno goro, namesto poležavanja pred televizorjem.  

Priznam čutim tremo, ampak ne kot neko breme, občutim jo kot spoštovanje pred nečem novim… Kaj sploh je trema? Trema je oblika strahu, ki jepovezana z zamišljeno prihodnjo situacijo. Največjo tremo sem imel, ko sem prvič oblekel dres reprezentance. Spomnim se kot bi bilo včeraj…belo zelena sedmica…wauuu. Pa še ta je trajala le toliko časa, da sta se odvrteli himni in je  sodnik zapiskal začetek tekme. Potem padem v svoj svet in ne reagiram na nič, saj sem osredotočen na svoje naloge, preprosto pozabim na vse in ni časa za razmišljanje o kaki drugi stvari. Velika razlika je tudi med individualnimi panogami ter ekipnimi športi. V soboto zraven mene pač ne bo Birse, da z eno potezo reši vprašanje o zmagovalcu. Tistih 10 minut bom stal sam na platformi, svet se bo ustavil in kettlebelle bom dvigoval sam in nihče drug namesto mene. Seveda bo spodbujanje in dretje vseh okoli verjetno dodalo nekaj ponovitev, a še vseeno jih bom moral dvigniti jaz. Sam ločim med tremo in strahom. Strah je po navadi prisoten, ko veš da nisi dovolj pripravljen. Tremo pa jemljem kot spoštovanje pred nečim in takoj, ko trema izgine, si izgubil spoštovanje do stvari ali pa delaš nekaj na rutino kar pomeni, da nimaš dovolj visoko postavljenih ciljev.

Saturday...just the three of us...
Na tekmo smo se zavzeto pripravljali, 'modra zona' gym-a je bila v zadnjem mesecu kettlebell področje. Magnezija v tem delu še nekaj časa ne bomo sprali s tal…Vsak izmed nas ima v glavi določeno številko, ki jo želi doseči. Vsak bo bil svojo bitko! Konec koncev smo vsi športniki in vemo, da je odhod na tekmo brez ciljev absurd, čeprav gre v prvi vrsti za druženje. Na koncu je, tako ali tako, kot v drugih stvareh pomembno, da si dal svoj maksimum in si pošten do samega sebe.





Tako da držite pesti za vse nas, ki bomo v soboto stopili na osamljeno platformo in iz sebe poizkusili izvleči največ kar se da. Saj veste, najlepše je zmagati pri sosedu na dvorišču, če pa so to Hrvati pa še toliko slajše :P ……si predstavljate kako sladek bo poleti sladoled na morju, po tem ko jim poberemo vse medalje J

P.S. dva dni nazaj je rojstni dan praznoval zame eden največjih! Napisal bom samo njegov meni najljubši citat. »I can accept failure, everyone fails at something. But I can't accept not trying.« MJ vse naj naj!


CROSSFIT TRENING
10 ROUNDS OF:
ROW 1 min
1 min REST

Cilj je 3000m, za vsakih 5metrov pod 3000, narediš 1HSPU (hand stand push up)

 

Paleo recept: it's a hot chocolate! ;) (coconut milk, mashed banana, cocoa powder)
za mrzle dni...
Zadnje čase, nam vsem že pošteno po glavi hodi čokolada na 1001 način. tudi presne tortice, paleo muffini in drugi približki nutelle nam ne zadostujejo več :) ampak do konca izziva je še 12 dni, ki jih bomo z lahkoto zdržali. Rezultati so izjemni, obsegi in procenti ob napornih treningih padajo, kot delnice v največji krizi. Tudi če so kilogrami približno isti, je na zunaj preobrazba več kot očitna! Maščobne oblogice so zamenjale mišice, ki so seveda težje, zato se marsikomu zdi, da je obstal na mrtvi točki. Če bi res.... zakaj so potem treningi toliko lažji, zakaj je počutje boljše.... gremo zdržimo še teh 12 dni. Če te ima da te premami čokoladica in bi si rad posladkal dan, pridi v gym in poskrbeli bomo da ti ga posladkamo s treningom!!!