Drugih 5000m, CF L1, comfort zone, sladkanje v 2013

Še 5000 m… zakaj sem se sploh lotil tega?! Na palcu, ki ne vem kam bi ga dal, najraje bi si ga snel in pospravil do konca veslača, se je že naredil lep žulj… ne uspe mi najti teme s katero bi se zamotil za 5000 m tako kot z Dominikano.

Učno gradivo

L1 stuff, na CF seminarju na Dunaju

Po prvi polovici sm se nato na hitro spomnil, da smo dobili rezultate testov, ki sm ga pred 14 dnevi pisal na CrossFit licenciranju na Dunaju. Seminar je bil res odličen, ekipa inštruktorjev fenomenalna ter pogled na CrossFit popolnoma drugačen kot ga dobiš z gledanjem youtube filmčkov. Rekli so, da bodo rezultati znani v 7 dneh, a sem jih dobili seveda šele 11 dan. Američanom se itak nikoli ne mudi. Vmes mi je yahoo verjetno izbrisal refresh gumb, saj sem ga v 5 dneh pritisnil toliko krat, kot prej v celem letu. Ampak sedaj je to za nami. Občutek, ki sem ga imel, ko sem odpiral mail in videl PASS je nepopisen, pa saj veste kako je opraviti nekaj, kar si želiš. Olajšanje, motivacija za delo naprej. Pri tej temi niti nisem pričakoval velikega števila metrov, je bil le nasmešek in misel ki ti vsake toliko z veseljem švigne skozi glavo. 

Tako sem prisiljen da rešujem svet naprej….Rešujem politične probleme a so ti rešeni že po 100 ali 200m, ne vem zakaj naši politi potem rabijo toliko časa?  Verjetno bi jih vse morali dati na veslače med državnim zborom ;) ah škoda veslačev v in itak bi jih mi plačali… razmišljam o snegu, pa smučanju, pa božiču in darilih a se metri še kar ne premikajo…. Nato pa začnem razmišljati o treningih, o programu in stvareh, ki jih opažam pri sebi in tudi v gymu. Sam sem v zadnjih 3 mesecih naredil recimo 14 treningov, pa še tu mogoče pretiravam… enostavno ni motivacije ni pravega izziva…potem so tu vsi možni izgovori… pa tudi ko treniram si najdem tak trening, ki mi bo odgovarjal. To slednje opažam pri večini ljudi, ki trenira. Vsi so zadovoljni ko vidijo trening v katerem so dobri, katere imajo radi in stvari, ki so v njihovi comfort zone. To je tako, kot da bi hotel izboljšati eno stvar in treniral samo to. Če vprašaš mene moraš trenirat vse ostalo, vse druge stvari in posledično boš izboljšal tudi stvar, ki si si jo zastavil primarno (ok zelo posplošeno… ). Povedati hočem, da je treba piliti tudi tiste stvari katerih ne maraš, toliko bolj se jim moraš posvetiti, toliko več ponovitev le teh moraš narediti, da boš lahko napredoval, da boš lahko stopil stopničko višje.  Delaj gimnastiko, delaj cardio, delaj mobility, weightlifting, delaj čim več stvari… Vsak od nas ve kako je, ko narediš nekaj, kar se ti je pred časom zdelo še nemogoče in vsak tak trenutek poplača ves vloženi trud in vse neuspehe , ki si jih doživel do takrat in le ti sploh niso več pomembni… ne se izogibat stvarem, ki ti ne grejo, vadi jih, da boš napredoval tudi v tistih stvareh v katerih že misliš da si dober. Ne imej občutka ko narediš trening 1RM, da nisi naredil ničesar….  Če hočeš napredovati se drži programa, ni treba da se na vsakem treningu skuriš do konca, rabiš treninge za moč, rabiš proste dneve, rabiš ubijanje… vse to ti dovoli, da oblikuješ celoto. Včasih je treba stopiti vn iz svoje 'comfort zone' saj se tam dogajajo čudeži! Boste videli, samo dovolj dolgo vztrajajte! Takoje je pri vseh stvareh v življenju!

Ni še konec sladkanja in uživanja v 2013 :)

Aaaa še 3000m pa tok lepo sem razveju temo hmm ah če sem prišel do sem bom pa še tole zdržu… še dobro da je v tistem trenutku v sobo stopila ona…se usedla zraven mene in veslala z mano. Vmes med mojimi 7000 m je naredila svoj trening, veslača pa v teh mrzlih dneh nadomestila s tekom. Nič več ni bilo važno, nobene teme ni bilo treba razvijati metri so kar leteli mimo, tako kot dnevi odkar sva skupaj… ok tempo se je malo dvignil, saj sem moral veslati malo hitreje od nje, le kaj bi si drugače mislila ;) končala sva tam nekje istočasno in se vsa zadovoljna s svojima treningoma odpravila domov, izkoristit še tiste zadnje ure nedelje, preden bo meni spet ob 5:35 zvonila budilka in , ki jo nato vztrajno vse do 5:45 prestavljam in se okoli 6:00 v spremstvu Deželaka in Avdiča vozim proti gymu…novemu tednu in novim dogodivščinam naproti…tako hitro bo tu novo leto, a naju v starem čaka še veliko presenečenj in uživanja…

10 km, DONE

Veslač, nedelja......... Dominican Republic, Punta Cana

 Nedelja, dan ko sva lahko po navadi malo bolj na off in ki ga lahko dejansko posvetiva en drugemu… po dolgem času spet skupni trening, teh bo po novem letu ratalo kar veliko,veliko lažje je trenirati v dvoje , sploh če imaš cilj, in sploh če ja ta visok..…že na poti v gym sem razmišljal, da bi odveslal 10km na veslaču?!  Vedno sem bil proti tem sado mazo variantam, pa sem rekel da vseeno poizkusim.  Vsedem se in začnem, 100, 200, 300  in že postane dolgočasno, ja veslač je ena taka zadeva na kateri lahko razčistiš marsikatero stvar sam pri sebi, tudi če nočeš se začneš pogovarjati sam s sabo … ne vrjameš ?! probaj…..

In se je začelo, razmišljaš o vseh mogočih stvareh, nekatere razvejaš bolj, to je zaželjeno, saj hitro mineva čas, druge zaključiš takoj a že so tu nove teme, teh pač nikoli ne zmanjka… jaz sem razmišljal o stvareh, ki bi jih rad naredil oz. ki sem rekel da jih bom že zdavnaj a so dnevi,tedni ob vseh stvareh  tako kratki, da se te stvari kar nekam skrijejo, meseci pa neusmiljeno in neopazno letijo mimo… pa pojdimo lepo po vrsti….

Neskončni sprehodi po plaži

Dolžan sem vam še poročilo iz Dominikane.. mogoče vas bo v teh zimskih mesecih pogrelo še bolj kot takrat :)  Ne morem vrjeti, da je od tega, ko sva srkala koktejle in z nogami risala po vročem pesku že dober mesec :O. Dominikana je res neverjetna, seveda je bilo čudno ko sva z letala stopila z bundama v rokah, a kaj ko je bil v Chicagu minus. No kljub opozorilom, da so dominikanci mali nateguni, sem krst doživel že na letališču. V glavi sem imel, da se da vse plačevati z dolarji, saj je večina gostov tam iz Amerike, a sva se vseeno odločila, da nekaj denarja zamenjava za domačo valuto peso. Ona je odšla po prtljago jaz pa urejat 'finance'. Pridem na okenček in zamenjam 100€, nakar mi prijazni gospod pove, da je fino in bolje če zamenjam več denarja, seveda na letališču itak delajo samo pošteni ljudje tako da zamenjam še 200$... vsa vesela da sva nato našla svoj prevoz do hotela, sediva v kombiju in čakava na še preostale turiste. Končno smo vsi in krenemo na pot. Prva stvar, ki jo je rekel vodič… ja uganili ste… NIKOLI NE MENJAJTE V PESOTE VSE PLAČUJTE Z DOLARJI… super fajn smo začel, pa je šlo 30-40$... še dobro da so bili v resortu koktajli zastonj, Sva mislim, da več kot povrnila izgubljeno.   

Prelepi sončni vzhodi v Punta Cani

Dnevi v Dominikani so potekali prehitro, all inclusive je skrbel, da sva jedla tudi ko nisva bila lačna (imela sva švicarsko, italjansko, morsko, stake restavracijo, ter glavno menzo, ki je iz dneva v dan spreminjala temo, ob beach barbacue tako bojazni za lakoto ni bilo), da sva se izmišljevala in naročala koktajle za katere še slišala nisva, dolga bela peščena plaža pa je bila idealna za dolge sprehode po plaži. Hodila sva v obe smeri gor in dol :D resort do resorta, res raj na zemlji, v notranjosti pa več ali manj reveži, tisti domačini, ki delajo v resortih so lahko po mojem mnenju res srečni.  Dnevi so bili kratki, tam do ene 18.30 (za tiste ki ne vejo, v Punta Cani se vidi samo sončni vzhod), tako da sva najkasneje ob 21.00 že spala kot polha, sva bila pa zato že ob 6.00 na plaži in z ležalnika opazovala sončni vzhod…noro… 

Dominikana ti res dovoli da pozabiš na vse, si napolniš baterije, ki jih seveda izprazniš že prvi dan, ko prideš v domače okolje, ter pozabiš na vse. Seveda tudi tukaj ni šlo mimo pijanih in glasnih Italjanov, po možnosti je bili ista familija, ki je bila junija na Karpatosu, s tem da so bili tu močnejši za avstrijce in nemce…magična kombinacija.. kot tista 1943 :)  A je bilo vsaj poskrbljeno za smeh, pijani 50 letniki, ki tekmujejo za mistra plaže :D nikoli si nisem mislil, da bom pesem Anton aus Tirol v Dominikani slišal večkrat kot na Avstrijskih smučiščih… seveda je prehitro prišel konec in občutek imam, da bi tisti dan vsak izmed nas dal vse, da se še za en dan vse podaljša, a kaj ko spet pride jutri…. Če bi se to dalo, bi bili vsi na večnem dopustu… tako pa bo tam samo tisti iz Grosuplja z 21 miljoni, pfujj :D 

Takšne fižolčke imajo v Chicagu (v odzadju Downtown)

Vrnila sva se v Chicago in doživela še en razburljiv večer, slikanje pred kipom Jordana (ko 1 uro nisva srečala žive duše v Chicagu, ni ravno prijeten občutek), pa fižolček, zadnji šoping, ter hitro na letališče. Ja na narobno :)  no ni bila najina krivda. Ob 2 naj bi imela let z Midwaya,a so se pri letalski družbi zmotili in najin let je bil z O'Hare.  1uro in 45 minut pred letom sva se midva nahajala 55 minut vožnje od pravega letališča… pa računajte da nisva bila na viču in bi morala priti na fužine, pa tudi gneča je v Chicagu malenkost večja kot na severni obvoznici ob 16.00. Tako da so nama plačali taxi do O'Hare, ter zraven ob opravičilu podarili še bona za kosilo. Šlo je na tesno, a je vsaj čas minil hitro. Pot je nato potekala po načrtih,  razen prvo uro, ko je bil nek švabo na letalu navdušen nad touch screenom v mojem sedežu in je nanj pritiskal kot na staro mašino za tipkanje. Na srečo ga je navdušenje po 20 minutah minilo in je nato celo pot prespal…  tako kot tudi ona, v mojem naročju… jaz pa sem razmišljal kako srečen sem in da so za mano najlepše počitnice do sedaj..

Zdramim se iz sanj pogledam na zaslon C2, tempo 2:10, pri metrih pa še 5000m…. mah dej no !!!???

19.12.2013                                                291-295                                                     Chengdujska 16