Nervoza, milijon malenkosti, ki so bile potrebne, da se
obkljukajo na seznamu…….vse to nas je spremljalo že nekaj dni pred dogodkom,
najbolj pa prišlo do izraza v petek popoldan in na jutro samega dogodka. Vse to je popoldan zamenjal smeh v Caffe Pop,
kjer se je naša ekipa smejala in zabavala še dolgo v noč…
Ampak pojdimo lepo po vrsti…
zatišje pred neurjem.... |
Zjutraj vstanem in ni mi jasno zakaj mi v soboto zjutraj
brni budilka! Aha …tekma… joj zakaj ni jutri, da se lahko danes naspim. Nimam
izbire, tam moramo biti še veliko pred ostalimi tekmovalci, saj veste kako je
to če gostiš nek dogodek. Sploh pa, če je le ta prvič in v tako velikem obsegu
(105 TEKMOVALCEV). Vse smo seveda pripravili že večer
prej a smo vseeno vsi skrbeli in tekali
okoli. Gym se je okoli 9 že začel lepo polniti, kako se nebi če so gorenjci
prišli s karavno vozil, še dobro da imamo velik parking. Če bi veljalo tisto o
škrtosti gorenjcev bi jih vseh 20 prišlo z dvema avtomobiloma :) in kot bi mignil je
bila ura 10, prijave so bile zaključene, čas je bil za otvoritev, razlago
pravil, vaj in vsega kar sodi zraven. In se je začelo….prvi wod (če ne veš kaj
je to bereš narobni blog) vojaški poskoki z lateralnimi poskoki čez palico in tek
do kettlebela ter nazaj nič posebnega če vaja nebi trajala 5 min! spremljam
tekmovalce in si mislim ok saj bo šlo…. Začnem, uberem svoj tempo, glasno
spodbujanje navijačev, ki so bili skozi celoten dogodek res neverjetni, mi da
dodatno moč in skačem, tečem, kisika je vse manj, noge postajajo težke, komaj
čakam konec pa se nek pametnjakovič iz publike zadere dajmo dajmo, smo še 3
minute KWAAAJ !!! Mislil sem seveda da
je do konca še par sekund. Seveda sem stisnil do konca vendar je bilo teh 5
minut enih daljših 5 min ki sem jih doživel. Sledile so skupine in fight gone
bad (če ne veš kaj je to, še vedno bereš narobni blog) in seveda eden izmed
naših ni prišel tako, da sta Pope in Edvard ostala brez partnerja. Čim sem to
slišal sem vedel koliko je ura….kljub temu poizkušamo najti nekoga ki bi ga
lahko porinili v ogenj….mislite da smo koga našli?! Jah nič slečem majico in se
jima pridružim v ekipi. Res mi ni bilo težko sploh ne za Popeta in Edvarda,
dobro se z dobrim vrača pravijo, pa sem potrpel in stisnit še teh nenačrtovanih
17 minut skupinskega pekla! Dogodek je
kljub začetnemu zamujanju ujel lep ritem in z dobro organizacijo in
prizadevanjem vseh udeležencev na dogodku smo izgubljeni čas kmalu prinesli
nazaj noter. Sledil je drugi wod za posameznike, meni osebno najtežji. Dvig,
skleca, 2dviga, 2skleci, 3dvige, 3sklece in do kam prideš v 10 minutah. Vmes
sem preklinjal samega sebe in se spraševal zakaj za vraga nisem predlagal, da
bi vaja trajala 7 minut.
fight gone bad |
Luka, Gregor, Nejc |
Nuša, Teja, Nina |
Hvala še enkrat vsem,hvala Kettlebells centru Slovenije,
EndZonu, FitZonu,Kettle gymu Grosuplje, Olimpusu, Vigor groundu, Krossfitu
Simptom, CF Celju, vsem ki ste kakorkoli pomagali pri organiziranju dogodka in
pa vsem tekmovalcem in gledalcem, ki ste prišli od blizu in daleč ter naredili
ta dogodek še toliko boljši. Res je v gymu vladala pozitivna energija. Smeh,
veselje in zadovoljne obraze je bilo videti povsod. Druženje, spoznavanje,
izmenjava mnenj in izkušenj….. konec koncev je bila to največja zmaga med
vsemi. Vsi mi smo zmagovalci. Res bi bilo, da taki dogodki postanejo tradicija.
Vsi se že veselimo naslednjega pa ni važno kje bo!
Full house |
Sam sem zaradi utrujenosti zapustil prizorišče zločina
verjetno več ur prej kot po navadi. Utrujenost je pač naredila svoje, po drugi
strani pa me je vleklo k njej…razvajanje, masaža ,svečke, dobra glasba, banjica
bounty sladoleda in njena bližina so pač najboljše zdravilo za utrujene
mišice….
P.S. Hvala Jerneji in Tini, ter ostalim našim puncam na
prijavnih mestih. Brez vas nam ne bi uspelo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar