torek, 5. november 2013

Chicago, sanje, zlato...

Uff koliko vode je preteklo od zadnjega bloga...toliko stvari, nekatere dobre, druge malo manj, a zivljenje je pac tako... dobre stvari poskusamo odnesti naprej, medtem ko je na slabe najbolje cim prej pozabiti a se kljub temu probati iz njih kaj nauciti ..... ok ok, prva pa globoka :)

Letosnje poletje je minilo kot bi mignil, a me, za razliko od prejsnih let, kolegi niso nasli na terasi Sombrera ali pa na plazi Zelene lagune v Porecu. Pac vsi so vedeli, da ce me ze res zelijo videti (sicer nevem zakaj :) ), da se nahajam v gymu. Toliko stvari je bilo treba urediti, toliko nacrtov za jesen, toliko izboljsav... vse za to da sedaj se s toliko vecjim veseljem hodite v gym... In ja presenecenj se ni konec, nikoli ne veste kdaj boste odprli vrata (ali pac pozvonili, ane Robinho in Ziga) ter nasli nekaj novega :)
Od poletja je v gymu mnogo novih obrazov in lepo je gledati, kako se pomesajo s 'starimi sabljami', kako jih le -ti lepo sprejmejo in kako se 'novinci' tudi zaradi tega radi vracajo. Nastajajo nova prijateljstva in nasa druscina se veca in veca.... Zato se tudi tako rad vracam v gym in dneve prezivljam z vami..
Zaradi vseh obveznosti pa so trpeli tudi treningi.. ja slisi se neverjetno da si 6-8 ur v gymu in ne naredis treninga. Ampak je res, to vam lahko potrdi vsak ki se s tem ukvarja. Takrat vsaj jaz ne morem trenirati sam in takrat me resujete vi. Nestetokrat sva s Popetom sama naredila trening pred jutrjanjo skupino ob 9h, pa z Zigom eno uro pred popoldanci... Pac lazje je ce imas ob sebi nekoga, ki te vlece in zato tudi so prijatelji..
No takole je bilo, poletje skoraj da brez meni najljubsega morja.... A vseeno nasmesek na obrazu in pricakovanje... Ja uganili ste, vedno vecji nacrti z njo.. 5 dni Chicaga in 10 dni Punta Cane v oktobru in novembru sta moj nadomestek za letosnje poletje... Kr ok kompenzacija kajne :p

Tokrat sva nastimala vsaj 8 budilk in se zbudila 5 min pred prvo, tako da sva se potem, ko je zacela zvoniti oba ustrasila in padla v smeh :) jutro se je zacelo spica :)..
Moja zelja, da bi obiskal Ameriko se je torej uresnicevala. In ne bi moglo biti lepse, saj je na avionskem sedezu zraven mene spala ona. Jaz sem bil vrjetno prevec navdusen nad vsako malenkostjo, da nisem mogel prespati celega leta. Sem pa zato pogledal kar nekaj filmov. Brnik-Frankfurt (skorajda zamudila let za Detroit, saj naju genijalka na brniku 'ni mogla' chekirati na vse lete, vse druge in prtljag so seveda lahko...ampak nama je seveda uspelo)- Detroit-Chicago.... Zakon, koncno smo bili na cilju.

On the Top of the World: Willis Tower
Windy city, I'm here :). res je non stop malo pihalo, a tega skoraj nisem opazil. Koncno sem se znasel na metrojih, pa med vsemi tistimi stolpnicami po katerih sem se sprehajal med filmi. Moram reci, da me je Chicago navdusil, ljudje so vsi prijazni in pripravljeni pomagat. Ko sva en dan kot prava turista ob obali z mapo iskala pot do metroja se nama je kar naenkrat vmes vrinila neka glava in nama pokazala pot. Ljudje so res prijazni, vedno z nasmeskom kljub temu, da hitijo po opravkih. Druga miselnost, druga mentaliteta... nobenih mrkih pogledov in nobenih zelja da ti pogine krava... vsaj moje mnenje in moja izkusnja je taka. Poleg vsega je Chicago res lepo mesto, parki na vsakem vogalu, urejene ulice, super soseske za zivljenje, obala jezera Michigan pa ti daje obcutek kot da bi bil na morju. Zivalski vrt, ki je cudovito urejen je recimo brez vstopnine!? A ko sem videl kako polna je trgovina s spominki in lokali v njem mi je bilo jasno zakaj. Americani se pac znajo it biznis, pustimo sedaj da so smotani.... Pri nas ti najprej zaracunajo nekajkrat previsoko vstopnino nato pa zelijo se nekajkratno zasuziti se notri. Sam vem da mnogokrat ravno zaradi tega notri ne zapravim niti centa... 

Six Flags: Glih za glih...
Ker sva bila ze ravno tako dalec, in nisva vsak mesec na drugi strani luze, sva ta cas izkoristila maksimalno in en dan sva imela rezerviran za Six Flags, verigo najboljsih rollercoasterjev na svetu. Res so nori! Presegli so vsa najina pricakovanja! In prav na vsakega se je splacalo cakat, ceprav so bile vrste dolge. Pri nas bi bila verjetno zardii nervoze in vrivanja v vrste vsaj dva mrtva dnevno ter dretje " alo sta se guras" vrjetno najveckrat izgovorjen stavek v parku :).. Tu pa je vse drugace, ce je vrsta, ce pise 1uro cakanja, se pripravi na uro in pol, ali pa sploh ne stopi vanjo. Ljudje si cas krajsajo s petjem, plesom, smehom ali pa s hrano, to zadnje je se najpogostejse (s tem da se pod hrano misli cips prelit najmanj z 8 omakami, hamburgerji in seveda gazirana pijaca). Tale njihova hitra hrana, ki je res na vsakem vogalu (se posebaj Starbucks in Subway), jih mogoce malo tepe, saj jih je res veliko bolj okroglih, ampak...

No glavna stvar zaradi katere sva se sploh odpravila na celotno popotovanje je bilo seveda svetovno prvenstvo v kettlebell liftigu. Seveda sem bil najbolj ponosen v dvorani, saj je osvojila zlato v long cyclu in to s 26kg utezjo, tezo katere marsikatere tezje punce se pogledati ne upajo, kaj sele, da bi z njo naredile 10 minutno serijo (ali da bi tako kot ona dvigale polovico svoje teze!!), ter srebro v penthatlonu :) se zdaj ne morem vrjeti, da je moja punca svetovna prvakinja :)) wuuuhuuuuu :)

Seveda mi ni dalo miru, da nebi obiskal kakega CrossFita. Ce smo ze v Ameriki, kjer se je vse to zacelo. Pogledal sem na affiliate karto, ter si zbral dva najbljizja, vec jih nazalost nisem mogel obiskati, saj je preprosto zmanjkalo casa. Pac ja Americani vejo, da morajo placati affiliate, pa ceprav imajo za CrossFit namenjeno samo recimo 30 kvadratov prostora in tudi ce CF ni ravno vodilna dejavnost gyma. Pri nas je to se malo, recimo temu balkansko...
Weigley Field, dom Cicago Cubs
Bil sem kot ze receno v dveh, ampak oba sta bila fitnessa z miljon osebnimi trenerji in strankami, ki niti presvicale niso, vmes je na eni strani spinning vadba, polno naprav, dzumbus kot na ulici... :) Mi imamo res nore pogoje za vadbo! Seveda lahko govorim le za te, katere sem obiskal...

Edino na kar sem se moral navaditi je bila casovna razlika ter komuniciranje z domacimi, ki jih seveda skrbi najbolj na svetu in mislijo da spis na ulici ter nimas nicesar za jest, ce se le ne javis kak dan :).. se dobro da je bil Pope najprej v priblizno istem, nato pa v istem casovnem pasu ter sva lahko kratko normalno komunicirala. Ziga tako ali tako nima obcutka ter ne ve za casovno razliko. Njemu se ni nic spremenilo on je ostal doma, tako da sem kdaj pa kdaj dobil sms sredi noci ampak tko pac je :)

Po toliko prijetnih dogodkih sva oba kar malo razocarana, da se ze poslavljava od njega, v rent-a-caru vozila proti Midwayu, kjer pa se je zacela nova dogodivscina.....

Pesek, sonce, morje, kokosi, koktejli... Dominikanska Republika :)

In vrjetno bo Punta Cana dobila svoj blog, malo kasneje.....sedaj mi je ravno zmanjkalo koktejla pa se zeleno modro morje me tako lepo vabi v objem.....

Pa saj se vidimo naslednji teden :)



P.S. Chicago ti pa ne zbogom, temvec do naslednjic...kdo ve za kako dolgo.....ja super bi bilo, ce bi......


...
Kako pa je Chicago dozivela ona... http://www.girevoy-sport.si/chicago-world-championship