Dobrodelno veslanje......ali kaj se naredi če si z Edijem predolgo na pijači....

Nedeljsko popoldne, EURO 2016, Hrvaška : Turčija… kaj si lahko lepšega zaželiš. Spal sem točno 14 ur, telo pa me ob vsakem premiku opozarja na dogodek iz bližnje preteklosti. Za tiste, ki ne veste smo v gymu veslali 24h in s tem pomagali zbirati denar v dobrodelne namene. Že ogromno vode je preteklo odkar sem zadnjič napisal blog, nevem zakaj, pač ni bilo tistega nekaj, a po nekaterih vzpodbudnih besedah in odzivih na prejšnje bloge sem si rekel, da je pa to mogoče odličen čas da znova nekaj prelijem na papir. No polival ne bom nič saj bi vrjetno uničil računalnik ampak tko se pač reče J. No pa začnimo na začetku in tam kjer se je ideja prvič rodila…

Na crossfitu smo ravno imeli trening 45 min Row for meters, seveda negodovanje iz vseh strani, velika večina zaradi tega sploh ni prišla na trening ampak tisti, ki so, so iz veslača stopili z nasmeškom, zadovoljni sami s seboj, da so premagali svojo glavo in odveslali do konca, rezultat in metri pri tem sploh niso bili pomembni. In tako midva z Edijem sediva na pijači ter se pogovarjava, o čem razmišljaš med veslanjem in da je to idealna terapija ter čas, ko se lahko pogovoriš sam s seboj. No veslanje gor in dol, nekaj pijačk kasneje, se pri meni zasveti lučka in rečem 'kaj pa če bi naredili ekipe in veslali 24h v dobrodelne namene' hmmm, sem to res rekel na glas? Takrat sem se spomnil na tisto orbit reklamo, včasih je bolje žvečiti kot govoriti ampak sej ste že večinoma navajeni, da velikokrat prijavim kaj čudnega in norega. No sej, nevem a je bilo čudno to da sem se js to spomnu, ali to da se je Edi z mano strinjal brez, da bi sploh trznil ali omenil, da je ideja milorečeno smotana. Saj veste tanka je linija med genijalno in glupo idejo, ampak vsake toliko, kot se je izkazalo na koncu, tudi meni rata tista prva. Idejo sem nato kak teden razlagal ostalim, in po tem, ko se nihče od njih ni pritoževal nad njo, ravno nasprotno vsi so jo isti trenutek podprli, sem začel razmišljati da moram: 1. Idejo izpeljati saj je resnično dobra ali pa 2. Da zamenjam vse prijatelje saj so še bolj zmešani kot js. No in ker bi to drugo trajalo občutno dlje sem se odločil, da idejo izpeljemo.

Event smo si zamislili tako, da bi najdli sponzorje, ki bi nato donirali 1 evro za 1 preveslani kilometer…. Izgleda imam res srečo, da poznam toliko dobrih ljudi, ki so bili takoj za in so bili pripravljeni pomagati, nato so se začeli še tisti klici, vseh ki smo bili vpleteni, dej pokliči unga mogoče je pripravljen pomagat in tako je event počasi začel dobivati obliko. Presenečen sem bil nad številom ljudi, ki so bili pripravljeni pomagati a še vseeno ne toliko kot nad odzivom in vsemi, ki so se akciji natodejanko odzvali, a do tega še pridemo…

Popova ekipa, ki je z nami v vsakem takem
eventu in so ravno prav nori za vse. Tretji
z leve je solastnik ideje o eventu :)

No tako, datum je bil določen, ura začetka tudi nato pa par dni pred začetkom šok. Isti vikend je bil v BTC ju tudi maraton Franja, kar pomeni samo eno, zapore vseh možnih cest in petkrat večje gneče kot ponavadi. Na koncu se je strah izkazal za odvečnega in tisti, ki so hoteli so prišli, bilo pa jih je veliko, zelo veliko.

Pri vseh teh dobrodelnih dogodkih, se vedno poraja vprašanje kam bo šel denar in ali bo šel v prave roke, tu smo se povezali z zvezo prijateljev mladine in Anito Ogulin, ki je priskrbela naslove, ki so zagotovo pravi in jim bodo donacije zagotovo pomagale. Anita je točno ob 15:00 s PR zvončkom tudi uradno otvorila event in vseh 6 veslačev je zagrmelo in to grmenje se nato ni ustavilo vseh 24h.

Ob treh je bilo v gymu le okoli 13 ljudi in bilo je malo zastrašujoče pomisliti kako bi izgledalo, če bi morali le mi oddelati vseh 24h J no izkazalo se je, da je bila večina še v službah, le kdo bi si mislil ane... Vsako minuto se je od 16:00 ure dalje v gymu gnetlo več in več ljudi, izpadlo je tako, da si se moral prav boriti, če si hotel odveslati tistih svojih 10, 15 ali 20 minut, kolikor si pač hotel prispevati. Tisti, ki smo bili odločeni, da bomo skozi cel event ostali v gymu se v tem delu eventa nismo pretirano borili za veslača, saj smo vedeli, da bomo toliko več morali veslali ponoči, ko bo nastopila kriza in ko se bo večina odpravila domov v tople postelje.

Borba za veslače, nobeden ni ni hotel domov.
Ovde niko nije normalan!

Povsod je bilo slišati smeh in dobro voljo in povsod je izžarevala pozitivna energija. Pripravljeni smo bili tudi na prenos vseh športnih dogodkov, ki so se zvrteli tisti večer in, ki so nam pomagali prebiti čas v gymu. Iz kar treh projektorjev je vedno prihajalo nekaj kar nam je krajšalo čas. Prvih 6 ur do 21:00 zvečer je minilo kot bi mignil in če bi mi kdo pred časom rekel da bom začetek EURA 2016 dočakal v gymu bi ga prijavil na pregled v ustanovi čez cesto mojega doma (za tiste ki ne veste nasproti Chengdujske ulice je norišnica ;) Tudi za hrano je bilo neverjetno dobro poskrbljeno, skoraj predobro, saj so se pojavljale ideje, da bi event podaljšali na 48h J (mogoče ob kašni drugi priložnosti ). Ure so minevale, ljudje pa niso hoteli domov ZAKON! Vmes so padale razne šale na račun nekaterih, da bomo morali poklicati varnostnike, ker nočejo dol iz veslača saj so bile za veslači vrste ljudi, ki so čakali da se usedejo nanj, ter naj veslajo počasneje saj bodo drugače sponzorji obubožali. Ura je bila že dve zjutraj ljudje pa še kar v gymu….a vseeno... počasi se je začelo dogajati tisto za kar smo vsi vedeli, da se bo in kar je tudi normalno, da se je. Bilo nas je vse manj in manj… Nekje po tretji uri ravno takrat, ko se je končala tekma Čile: Bolivija in ko smo čakali na začetek tekme finala NBA med Golden Statom in Clevelandom se je začela poznati utrujenost. V gymu smo bili že 12 ur, se pravi ravno na polovici eventa. Hvala bogu da so buyotovi BUKI-ji prav na dan eventa opravili carino tako, da jih je lahko prinesel s sabo v gym. Tisti, ki ste bili v gymu veste da govorim o tistih napihljivih vrečah, ki so reševala življenja utrujenim telesom in ki so se izkazale kot neverjetno udobne (za več info. vprašajte Grbo, ki se je v eni izmed njih izgubil za nekaj ur :) in nekaj, kar bo letos nepogrešljiv pripomoček bodisi na morju ali pa kjerkoli drugje. 

Legendarni BUKIji

Ponoči se je pokazala tudi prava plat tega dogodka, zaradi majhnega števila ni bilo več pomembno, na katerem veslaču sedi kdo, vsi smo postali ena ekipa in pomembno je bilo le da se vseh 6 veslačev neprestano premika. Vsi smo si pomagali med seboj, menjave so si sledile ena za drugo, edina težava so bile vse bolj in bolj boleče dlani, na katerih so se žulji kar kopičili. A vse je v glavi in tako kot pravi ne modri vojak Švejk ampak modri vojak Buyo ' težko urjenje, lahka vojna' Nihče ni dovolil, da bi zaradi parih žuljev prenehal z veslanjem. Tempo na vseh veslačih je bil neverjeten, če smo načrtovali tam nekje od 230-280 km smo že na polovici videli, da bomo to številko krepko presegli. Na koncu sta bila z le nekaj km razlike zelo blizu meji 350 km kar dva 'čolna' Avantcarjev in pa Bi-mag pa tudi ostali niso bili tako zelo daleč vsi krepko čez 300km. Prav ta dva čolna sta poskrbela tudi za nekaj zanimivega dogajanja saj je bil nekajkrat med njima pravi boj; ne boj, mesarsko klanje… in lovljenje en drugega.. Takšni in drugačni dogodki, so tisti, ki so nas malo zamotili v sicer monotonem veslanju in ob katerih je najhitreje mineval čas.  

Najlepše oblečena ekipa Malalana s posebnimi majicami izdelanimi
posebno za to priložnost (levo). Zraven pa ekipa Bi mag katere magnezij
nam je v zaključku pomagal v boju proti utrujenosti.

Skratka tiste ure od 03:00 pa tam nekje do 08:00 je bilo najtežje in se je najbolj vleklo, a smo zdržali. Čas smo si krajšali z X-plorer skuter rolko, ki jo je v gymu pustil Jakob, rolka je bila tako popularna da sta Matjaž in Peter ratala že prava mojstra v njenem obvaldovanju. Vmes smo se ob vsakem zvoncu razveselili in vsakega novega veslača sprejeli kot odrešitelja.  Z Edijem sva celo ustvarila šalo in sva se ob vsakem zvoncu zadrla Kitajci... kar je povzročalo veliko smeha. Šalila sva se namreč, da je prišel veslat avtobus poln kitajskih turistov, ki so preko FB videli naš event in so nas tako prišli rešit. Seveda Kitajcev ni bilo od nikoder... Ob 09:00, ko je bilo za nami že dolgih 18 ur, a še vedno dolgih 6 do konca in ko so je gym ponovno začel polniti smo se počasi začeli zavedati, da nam je stvar res super uspela. Zadnjih nekaj ur je minilo hitro in znova v borbi, da prideš do prostega mesta na veslaču. Edina stvar s čimer sem se boril je bil spanec, saj mi tekom noči ni uspelo zatisniti očesa. Zadnjih par minut in odštevanje ob spremljavi komada Čista jeba ter vzdušje kot na štadionu so naznanili uspešen konec dogodka. Tako uspešen, kot si nebi upali niti sanjati pred njim. S kilometri in prostovoljnimi prispevki smo zbrali več kot 2200€. 

Selfie z najhitrejšim čolnom Avantcar. Fantje so pokazali
ogromno srce in brez njih si ne znam predstavljati eventa. 

Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in se vsedli na veslača, hvala vam, ki ste prišli pred službo, po službi vmes med malico, sredi noči…. Hvala tistim, ki ste nas prišli samo pogledat v gym in prinesli s seboj kakšno dobroto, nasmehe in spodbudne besede ter razbili rutino in pokazali da mislite na nas. Hvala tistim, ki ste nas spremljali preko FB, čeprov bi raje videl, da se nam naslednjič pridružite v gymu, ampak vseeno hvala. Posebna zahvala pa gre vsem norcem, ki so večino časa preživeli v gymu saj brez vas ne bi uspelo. Hvala tudi vsem štirinožnim in kosmatim prijateljem, ki so se zvrstili v gymu in nam z mahajočimi repki pokazali da navijajo za nas. Mogoče pa kakšnega do naslednjega leta naučimo veslati in se nam pridruži na eventu :) Hvala Marini, ki je neumorno spremljala celoten event nas bodrila in skrbela, da smo bili updejtani na spletu. Hvala Matjažu čigar inovacije so kljub dvomom zdržale vseh 24h in nam omogočile gledanje preko projektorjev. mimogrede patent smo že zaščitili, za vse tiste, ki ste ga pomilslili skopirati :) Brez vaju nebi bilo nič od tega možno..

Omenil bi še neumorna veslača Alena in Dejana, ki smo ju poimenovali kar 'zlati vesli', saj sta zagotovo na veslaču preživela največje število ur. Pa tudi najlepše oblečene (vsak je imel svojo majčko ter svoje bojno ime) in presenetljivo številčne ekipe Malalan ne smemo pozabiti, bili so neverjetni, saj so kljub dogodku na primorskem zbrali neverjetno močno in srčno ekipo, ki se je več kot uspešno prebila do cilja, kapo dol!

Aja, pa če smo podelili že nagrado za zlato veslo, lahko podelimo tudi nagrado za največ prehojenih stopnic Marina in Miha! hvala vama, brez vaju bi jih več kot pol ostalo zunaj ali pa ujetih med vrati :)

Na veslačih se je zvrstilo krepko več kot 100 različnih udeležencev HVALA VSEM, res čisto vsak je prispeval svoj kamenček v mozaiku, da je event več kot uspel! 

Bilo je super, bilo je noro, bil je najboljši možen teambuilding, testiranje samega sebe… bilo je za dober namen.

Vsekakor to ni bilo zadnjič, se vidimo na jubilejnem 2 dobrodelnem 24h veslanju, do takrat pa bo sigurno padla še kakšna nora ideja ali pa bom raje žvečil orbit…. No pa sej za norce kakršne smo pridejo v poštev samo nore ideje J

Aja pa hvala Luka, da mi nisi pokvaril nedelje :)

Mesec s tem ni končan, v soboto 18.6. nas čaka BUYOTHLON, teden dni za tem pa SPECIAL UNIT TEAM RCL že četrtič TOUGH MUDDER, tokrat na Škotskem. Tako da lahko pričakujete še kak blog z zanimivimi zgodbicami J.

Zaključna gasilska :)