28.3., četrtek eden lepših v
zadnjem času in edin tak, kot da bi se slutilo da ni vse v najlepšem redu.
Takoj sem se spomnil na Niete in njihov komad, pa saj ga vsi poznate, Lep dan
za smrt… Cel naslednji dan je deževalo, kot da je nebo jokalo skupaj z nami.
Večina se ga spomni z malih ekranov, ali pa vsaj po dosežkih. Jaz se ga
spomnim, malo drugače… kot prijatelja, sodelavca. Nikoli ne bom pozabil nešteto
dni, ki smo jih skupaj presmučali v Bad-u, ko sva bila s Tomažem še v
osnovnošolskih klopeh. Pa vseh piknikov na farmi, pa jadranja... Boris hvala za
vse, pogrešali te bomo, ti pa vsake toliko časa naredi belo liso na nebu, da
bomo vedeli da še naprej vijugaš z nami.
Toliko tega se je zgodilo od
zadnjega bloga. A če obstaneš na zemlji dalj časa, je velika verjetnost, da se
ti zgodijo tako dobre kot slabe stvari. Šele takrat se zaveš koliko pomenijo
pravi prijatelji. Pozabimo na tiste, ki se slikajo s tabo, ko je vse vredu, ko
te kličejo na kavice in pijačke le takrat, ko imajo od tebe neko korist. Govorim
o tistih pravih, ki ostanejo poleg tebe tudi takrat, ko je najtežje in ko ni
vse tako rožnato. In prav na njih lahko računaš vedno in povsod. Verjemite, za
vas so pripravljeni narediti mnogo več kot sami pričakujete, zato si pomagajte
z njimi, ko vam je težko.
Seveda po vseh modrovanjih, kako
se bom držal paleo diete po chalengu naprej, sem jedel vse mogoče stvari. Pice,
tono kruha, litre mleka.. Milka bi lahko postala moj novi sponzor… pa še sam ne
vem zakaj… navada je pač železna srajca. Saj veste, ravno ko se je po šestih
tednih telo navadilo in prečistilo določenih snovi, sem jih začel basati nazaj
vanj. Ne pravim, da imata pica in toast kaj slabši okus kot pred šestimi tedni.
A če ju ješ, potem kar naenkrat spet za zajtrk, kosilo in malico, je počutje
temu primerno :).
Ker pa je poletje že nevarno blizu, čeprav se vreme s tem ne strinja, in se na
plaži ne morejo nositi kombinezoni, je naslednja odločitev dokaj logična... Odločila
sva se da se 1.4. zopet začne
dieta/challenge/izziv recite temu kakor hočete midva imava svoje ime: projekt
bikini 2013. Plan treningov in prehrane je približno sestavljen, čakava le še
lepo vreme da sprobava nove tekaške Adidaske. Dobro je če imaš motivacijo, cilj
ter nekoga, ki s tabo hodi v isto smer. Medsebojno spodbujanje in pomoč, pa
pripomoreta pri doseganju ciljev. 
Letošnje poletje bo pestro,
ravnokar smo se prijavili na Tough mudder. Dogodek, ki nas matra že kar nekaj
časa. Lahko bi rekli Oviratlon, vendar v malo večjem obsegu. 13.7. nekje na
severu Nemčije, vem samo da je do tja dobrih 1000km. 1000km smeha... Že tako je
to zame najbolj čarobni del leta, saj obožujem morje pa še moj rojstni dan
pa..... Tako da letos bo vse skupaj nekaj posebnega, najprej valanje po blatu v
Nemčiji nato pa že naslednji dan, za rojstni dan, nekje visoko med oblaki na
poti nekam daleč stran na lepše...