Karpathos..Buyothlon..

Četrtek zvečer.. Že sama misel na to, da bi moral naslednje jutro vstati ob 03.15 bi mi verjetno v vsakem drugem primeru povzročala glavobole. A tokrat sem se budilke veselil kot še nikoli. Pomenila je začetek najinih težko pričakovanih počitnic.. Pa pojdimo lepo počasi :) Ob 4ih bi se morala javiti na Brniku, da urediva še tistih par malenkosti in se nato vkrcava na letalo, ki je bilo predvideno za ob 6ih. Seveda sem jaz pametno trikrat v polsnu prestavil nadležno budilko in ko sem odprl oči je bila ura 03.40 – PAAAANIIIKA!!! Še dobro da sva spakirala večer prej. Mislim, da sva oba postavila osebni rekord v jutranjem umivanju in na Brnik prispela kakih 15 minut čez četrto uro. Na srečo ni bilo problemov. Tudi če bi prišla 10 do šestih imam občutek, da bi se lahko mirno vkrcala na letalo. Toliko o PANIKI J..

No počitnice so se odvijale povsem v drugem tonu, mirno, brez telefonov, hitenja, sekiranja.. Nasmejano, zaljubljeno.. Karpatos, peščen, sončen, svetlo moder, brez tisočih ljudi (zato sva izbrala predsezono), kjer se mora premakniti vsa plaža, če se nekdo obrne na brisači. Dobro tistih par tečnih Italijanov, ki se derejo vsepovprek in mislijo, da je vse njihovo, kot da so oni zmagali 2. svetovno, sva odmislila že prvo sekundo, ko sva se ulegla v najina ležalnika. Kar nekajkrat se je zgodilo, da sva tako dolgo lovila sončne žarke, da sva na plaži ostala čisto sama.. nepozabno, čarobno.. pa srkanje koktejlov, in milkshake-ov ter palačink in vafljev z Nutellinimi in ostalimi namazi, v prvi vrsti do morja in sončnim zahodom pred seboj.., raziskovanje zalivov ter sprehodi po peščeni plaži z roko v roki.., norčije v vodi, potapljanja, skoki, tunkanja.. bilo je res noro in nepozabno.. Moj najlepši dopust do sedaj! Hvala njej <3..

No Karpatos je minil kot bi mignil in že sva bila nazaj v Ljubljani. Eden od razlogov, pravzaprav glavni razlog, da sva letela v petek in prišla nazaj teden dni za tem je bilo Buyotovo praznovanje 40 in pa njegov lastni oviratlon! Ja prav ste prebrali, pripravil nam je lastni oviratlon! Sedaj pa povežite še: bivši specialec + oviratlon = en mesec strahu ter stvari, ki jih verjetno ne bom(o) naredil(i) nikoli več v življenju J.. Ja mnogi zaradi tega verjetno ne bi planirali počitnic tako, da bi se udeležili rojstnega dneva in valjanja po blatu, vendar sem imel dva strike (za tretjega vemo kaj pomeni).. In baje te Buyo zadane na 2,5 km.. s kamnom J.. tako da s tem ni bilo šale! Če je bil Pope na Ketonalih in je skakal kot 18 letnik potem veste, da je to ena tistih zadev, katere se morate udeležiti v ne glede na vse.  Že zbor pred gymom je kazal nervozo, pred neznanim, pred mms-i, ki jih je pošiljal Buyo direktno s prizorišča. 

Sami norci

Celoten krog, ki nam ga je pripravil, je trajal cca 4 ure. Doživeli pa smo toliko stvari, da bom verjetno kakšno sigurno pozabil omeniti. Od teka in puzanja po blatu z gas maskami skozi solzilec, pravi vojaški, ne tisti iz dm-a! Do skoka v Krko z mostu, hoje čez minsko polje, kjer je Buyo aktiviral dve mini, ki se drugače uporabljata za omrtvitev in dezorientacijo nasprotnika, seveda so bile na varni razdalji. Pa do prenašanja 'ranjencev' čez polje in mlako, ter nato tek v klanec do vinograda, kjer je bila kratka pavza.. Po tej je sledil pohod v območju medveda (šele kasneje sem izvedel, da nismo srečali nobenega pohodnika, po sicer lepo urejenih in razgibani poti, saj imajo 3 medvedke mladičke.. ni čudno da noben ne rine v gozd, kaj pravite ;) ) in pa najhujša stvar, avstralski kravel, čez 25 m globoko in 20m široko brezno. Se pravi prečkanje globeli preko špage v ležečem položaju , medtem ko z levo nogo, ki ti visi loviš ravnotežje. Skratka noro!  Vsaka čast puncama Darji in Metki, ki smo ju, ne vem niti sam kako, uspeli prepričati, da sta naredili krog z nami. Vsi navdušeni, vendar izmučeni in lačni smo nato prišli na cilj. Kjer nas je čakala kraljevska pogostitev. Hrane in pijače je bilo v izobilju tako, da smo se lahko ob glasbi in različnih aktivnostih zabavali še dolgo v večer. Buyo hvala še enkrat, bilo je nepozabno!

V gymu pa stvari tečejo po ustaljenih ritmih, tistih najbolj trdovratnih in zagrizenih ne ustavi niti vročinski val. In vsi skupaj švicamo med wod-i. Tako je tudi prav, če ti je nekaj pri srcu boš to delal v vseh pogojih, ob vseh mogočih urah in povsod kjer je to mogoče. Jutri se naša SPECIAL UNIT oviratlon ekipa, ki letos šteje 51 članov odpravlja na pravi oviratlon, na Pokljuko.. Seveda vam že v naprej povem da bo noro! Poročilo pa seveda lahko pričakujete..

CROSSFIT TRENIG

Six rounds of:

1 MIN max C2 kalorije

1 MIN 15 KB SW 32 kg

Na koncu šteje skupna poraba kalorij. Trening traja 12 min. Če narediš swinge prej kot v minuti imaš pavzo, če ne potem veslaš toliko manj časa in imaš posledično slabši rezultat.

Ljubljana 28.6.2013   No. 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106          5k 

Neki novi klinci....

Neki novi klinci... Se se spominjate svojih otroških/najstniških dni, ko smo vsako prosto minuto preživeli zunaj na igriščih. Ta so bila tako zasedena, da si moral ob njih čakati na prost koš ali gol. Pa še to si upal, da ne pridejo 'starejši' ker si moral v tem primeru spet čakati, da se oni naveličajo igranja. Igrali smo vse možne športe ali igre; od košarke, nogometa, kraj ozemlja, iskanja zakladov, bejzbola, ravbarjev in žandarjev.... Se spomnite zvoncev na domofonih  in tistega: "a lahko pride Andrej malo vn" ali kaj podobnega. Pa dretja, da vam mami vrže plastenko vode skozi okno, ker bi bili zaradi poti gor in dol prikrajšani za najmanj 10 minut igre. Pa tistega skorajda moledovanja če lahko ostanete še 10 minut zunaj.... Ah ja to so bili časi.... Že starši so nam govorili, ko smo bili pa mi majhni je bilo vse drugače, delali smo to pa ono, vi sploh ne veste kaj vse smo počeli ..... Danes ko greš mimo igrišč v Ljubljani le ta samevajo, otroci verjetno lajkajo fb profile in nogomet nažigajo le se na play station trojki! Dokler ne pride vn štirica seveda. Včasih smo zbirali sličice in vedeli statistiko vseh igralcev na pamet. Danes so ti časi mimo. Če so se časi od naših staršev pa do nas spremenili, vsaj tako trdijo oni, se je sedaj spremenilo še veliko bolj očitno...

In vse to me je prešinilo sredi Beograda, na Kalamegdanu med gručo ljudi in z Đordjetom na odru ter z njo v objemu. Ja pustila sva deževno in zdolgočaseno Ljubljano za sabo in se podala na nor vikend v Beograd. Glavna razlog je bil seveda koncert Balaševiča. Po 2 urah in pol čakanja je končno prišel in nestrpni množici obljubil koncert o katerem se bo govorilo še nekaj časa! Obljubo je izpolnil v celoti. Ko sem prijateljem omenjal, da greva na njegov koncert v Bg so bili odzivi več ali manj enaki.. "pa zakaj tja, saj pride vsako leto v Lj!" Tudi sam sem se vprašal, če je kaj razlike v izvedbi njegovih koncertov tu in tam. Sedaj vem, NI teorije, da bi tako dobro izpeljal koncert tu pri nas. Naboj, mentaliteta, miselnost  in povezanost ljudi je tam pač drugačna. Med pesmimi je Đordje vedno nekaj povedal, pozival je k povezovanju, strpnosti in ljubezni, pljuval politike, ki jim gre samo za svoje dobro in to vse lepo povezal s svojimi pesmimi. S Trečo smeno je povedal, da bomo se dolgo odplačevali dolg ki so nam ga nakopali, nato pa smiselno nadaljeval s pesmijo Krivi smo mi sto smo jim pustili.... Ljudje so noreli!!!

Super mi je bilo videti toliko mladih, ki so poznali vse njegove pesmi na drugi strani pa prav tako veliko starejših 'letnik Balasevič' :) med koncertom se je ulilo, zraven naju nama je par najinih let na najini levi odstopil pol že tako miniaturnega dežnika, medtem pa je starejši par na najini desni užival kot da nebi bilo nič, kljub temu da je kapljalo z njiju. Pa saj res dežja sploh čutili nismo ker je bilo tako čarobno.... O daj okreni.....pogled v najinih očeh je povedal vse.... To možes samo ti, bez tebe!!!!
4 ure čarovnije in petja sredi Beograda.

Paleo jedilnik: Šiš čevapv Tazetu, leskovačka pleskavica v Lokiju, Gurmanska pleskavica v Ponchotu....AMRAP 72h :)

Še se vrneva, zato ne zbogom Beograd, ampak adijo do naslednjič. Z malo bolj polnimi baterijami se vračava v Ljubljano, v glavi pa že planirava naslednji podvig…ki je skorajda pred vrati….

35° 35′ 0″ N, 27° 8′ 0″ E

29.5.2013       No 86,87,88          5k

Jerebikovec...&....Dobrodošel med nami... :)

Uff ko sem pogledal kdaj sem napisal zadnji blog me je kar šokiralo. Kako čas leti…pa se mi je zdelo da je mimo le kak dober teden. Ja očitno je bilo kar veliko stvari na kupu, ki te držijo zaposlenega tako da čas še hitreje mineva. Poleg tega pa je zunaj, končno lepo toplo vreme in ne zamerite mi, če kak tak dan izkoristim za sprehod z njo ali pa poležavanje na sončku in napišem blog kak dan kasneje.

Nikoli prej nisem ne vem kako rad hodil v hribe. Ne razumite me narobe zelo rad hodim in vse ampak kake posebne in dolge ture pa vseeno nisem delal redno. Pa tudi Šmarne gore ne štejem tu zraven, ker pač ne ustreza standardom pohodništva, vsaj za moje pojme… letos pa sva se odločila, da vsak lep in prost dan, ko se nama bo le dalo izkoristiva vzameva s seboj še kakega hribovskega navdušenca ( tu imam v mislih predvsem Nino in Žiga, pa Arija) ter se odpravimo dva tisočakom naproti. Kupila sva tudi, nove čevlje, adidas seveda, jaz sem dobil rdeče medtem ko ona…. Ja prav ste uganili modre :) ! In prvi pravi test so prestali z več kot odlično oceno. V petek sva se iz Mojstrane odpravila na Jerebikovec (1593m). Po mamini napovedi, da se ne moreš izgubiti in da je do vrha le ena ura, sva se v glavi pripravila na en malo daljši sprehod…. Ok prideva, parkirava, aja da ne pozabim zraven sva vzela še Arija in z ceste zavijeva  v gozd, po 20 metrih pa ne boste verjeli, neoznačen razcep poti (toliko o tem da se ne moreš izbubiti, ane mami). Kot se je izkazalo kasneje, sva se prav odločila in zavila levo. Ok po eni uri hoje v nič kaj prijetno strmino prideva na razgledno točko… seveda niti duha ne sluha o kakem vrhu. Nič okrepčava se z Milka piškoti, odžejava Arija in zagrizemo naprej. Po kakih 45 minutah hoje, vmes malo tudi že po snegu, pridemo do partizanskega spomenika, od katerega je po vodnikovih besedah (vodnik = mami) le še kratek

vzpon….mhm pou ure lazenja po snegu globokem do kolen v najhujši strmi klanec. Vsa čast Ariju in njej da sta zgrizla do konca. Tudi sam sem imel nekajkrat na robu jezika, da bi se obrnili ampak če sem prišel do tu bomo prišli tudi do vrha. In končno 2 uri 20 po začetku vzpona, smo zagledali bivak in osvojili vrh Jerebikovca! Ves trud je bil poplačan, četudi so bili nad Triglavom že oblaki, ki so naslednji dan prinesli dež, je razgled odkril na eni strani Karavanke, pa vse tri doline Kot, Krma, Vrata….no mi se nismo dolgo obirali na vrhu, po podpisih v knjigico smo se s hitrim korakom odpravili proti domu in topli peči, ki je čakala na naju.

Komaj čakava na še več osvojenih vrhov Jerebikovec bo pač vedno ostal najin prvi, čeprav se nanj verjetno ne bova več vrnila :)

Meanwhile in gym… končno je posijalo sonce, treninge sedaj delno že opravljamo zunaj kar je super. Mimo nas je švignila še uradna otvoritev, ki nam je dala nov potreben zagon, da se podamo novim izzivom, ki jih prinaša poletje!

No in pa da, je bil že tako lep praznični prvi maj še lepši, je poskrbel on. Vsi smo ga pričakovali že kar nekaj časa in ne moremo reči drugega, kot da je prišel s stilom,na praznik. Si predstavljate, da imate to srečo in ste rojeni na dela prost dan :) ok na začetku to še ne bo tako očitno ampak, ko bo zrastel bojo to najboljše rojstnodnevne žurke :) Čestitke Gregu in Kristini za 'rank', njun najpomembnejši, ki jima bo dal veselje, smeh in energijo za naprej.

Boris, pravi prijatelji... tough mudder...

28.3., četrtek eden lepših v zadnjem času in edin tak, kot da bi se slutilo da ni vse v najlepšem redu. Takoj sem se spomnil na Niete in njihov komad, pa saj ga vsi poznate, Lep dan za smrt… Cel naslednji dan je deževalo, kot da je nebo jokalo skupaj z nami. Večina se ga spomni z malih ekranov, ali pa vsaj po dosežkih. Jaz se ga spomnim, malo drugače… kot prijatelja, sodelavca. Nikoli ne bom pozabil nešteto dni, ki smo jih skupaj presmučali v Bad-u, ko sva bila s Tomažem še v osnovnošolskih klopeh. Pa vseh piknikov na farmi, pa jadranja... Boris hvala za vse, pogrešali te bomo, ti pa vsake toliko časa naredi belo liso na nebu, da bomo vedeli da še naprej vijugaš z nami.

Toliko tega se je zgodilo od zadnjega bloga. A če obstaneš na zemlji dalj časa, je velika verjetnost, da se ti zgodijo tako dobre kot slabe stvari. Šele takrat se zaveš koliko pomenijo pravi prijatelji. Pozabimo na tiste, ki se slikajo s tabo, ko je vse vredu, ko te kličejo na kavice in pijačke le takrat, ko imajo od tebe neko korist. Govorim o tistih pravih, ki ostanejo poleg tebe tudi takrat, ko je najtežje in ko ni vse tako rožnato. In prav na njih lahko računaš vedno in povsod. Verjemite, za vas so pripravljeni narediti mnogo več kot sami pričakujete, zato si pomagajte z njimi, ko vam je težko.

Seveda po vseh modrovanjih, kako se bom držal paleo diete po chalengu naprej, sem jedel vse mogoče stvari. Pice, tono kruha, litre mleka.. Milka bi lahko postala moj novi sponzor… pa še sam ne vem zakaj… navada je pač železna srajca. Saj veste, ravno ko se je po šestih tednih telo navadilo in prečistilo določenih snovi, sem jih začel basati nazaj vanj. Ne pravim, da imata pica in toast kaj slabši okus kot pred šestimi tedni. A če ju ješ, potem kar naenkrat spet za zajtrk, kosilo in malico, je počutje temu primerno :). Ker pa je poletje že nevarno blizu, čeprav se vreme s tem ne strinja, in se na plaži ne morejo nositi kombinezoni, je naslednja odločitev dokaj logična... Odločila sva se da se 1.4.  zopet začne dieta/challenge/izziv recite temu kakor hočete midva imava svoje ime: projekt bikini 2013. Plan treningov in prehrane je približno sestavljen, čakava le še lepo vreme da sprobava nove tekaške Adidaske. Dobro je če imaš motivacijo, cilj ter nekoga, ki s tabo hodi v isto smer. Medsebojno spodbujanje in pomoč, pa pripomoreta pri doseganju ciljev.

Letošnje poletje bo pestro, ravnokar smo se prijavili na Tough mudder. Dogodek, ki nas matra že kar nekaj časa. Lahko bi rekli Oviratlon, vendar v malo večjem obsegu. 13.7. nekje na severu Nemčije, vem samo da je do tja dobrih 1000km. 1000km smeha... Že tako je to zame najbolj čarobni del leta, saj obožujem morje pa še moj rojstni dan pa..... Tako da letos bo vse skupaj nekaj posebnega, najprej valanje po blatu v Nemčiji nato pa že naslednji dan, za rojstni dan, nekje visoko med oblaki na poti nekam daleč stran na lepše...

Pomlad prinaša....uresničevanje ciljev, nogomet,ljubezen.....

No pa sem ga dočakal… klical sem ga že enkrat februarja, a ga ni in ni bilo. No, pa če bo sedaj sijal vse do septembra mu je vse oproščeno. Verjetno ste že ugotovili o kom govorim, o sončku seveda. Nekaj čarobnega je na njem, neka čarovnija, ki ti daje moč in voljo za naprej in ti riše nasmešek na obraz. Čeprav se je pokazal šele drugi dan, je moje razpoloženje neprimerno boljše, seveda v kombinaciji z NJO, brez nje zadnje čase pač nič nima smisla. Že samo pijačka na sončku, ko se kljub vrvežu ljudi, počutiš kot da vse okoli tebe stoji in da obstajava samo midva, mi da moči za tistih nekaj ur, dokler ne bova spet skupaj.

Ljubljanski maraton

Kos

Triglav

Ok smo 21.3 in sedaj je skrajni čas, da se postavijo cilji. Seveda za tiste, ki jih uresničujete že vse od 1.1. a vam je čas ušel in še nimate six packa za na morje ( projekt bikini 2013, Kos, Greece ) ;) Ampak tokratne cilje si ne samo postavit. Začnite jih uresničevati, pa če je to samo en.  Bolje to, kot 6 ciljev in vsakega na četrt.  Tako kot je rekel Michelangelo, pa ne tisti zeleni z oklepom, ki je najraje na svetu jedel pico, ampak tisti prvi pravi pred njim…''The greatest danger for most of us is not that our aim is too high and we miss it, but that it is too low and we reach it''. No ker pač nevem kakšni so vaši cilji, vam bom zaupal par svojih…. Oviratlon, Nočna 10ka na Bledu, Kos, Brela, LC  z 20kg (18.5.), mogoče tek trojk (če me Žiga in Nina vzameta v trojčka:) ), ponovno na Triglav (že tretje leto zapored), potem spet 21ka na Ljubljanskem maratonu in pa nekaj kar me matra že dalj časa. Močno si želim oddelat en normalen triatlon. Ne vem kaj me tako vleče k tej ideji, a tek, kolo in plavanje se mi zdijo nora kombinacija…. Ok uglavnem postavite si cilje in jih začnite uresničevati, zapomnite si v življenju ni bližnjic in nihče ne bo ničesar naredil namesto vas. Bomo videli novembra koliko stvari bom obkljukal z zeleno :)

Pomlad ima še neko drugo čarobno moč. Namreč nekaj povezano z mojo prvo ljubeznijo. Saj veste kaj pravi Đorđe v pesmi Prva ljubav: Jedino mi važno bilo, da postanem levo krilo il centarfor školskog tima…. Jaaaaa začenja se spomladanski del sezone v Nogometu :) V tem delu pač ni prostora za napake, kar si naredil narobe v jesenskem delu moraš pač popraviti v spomladanskem. Komaj že čakam obuvanje kopačk, duele, driblinge, klizenje po blatu, igranje v dežju…. Ah ja… saj vem, včasih sem malo čuden :)

 

Poleg vseh ostalih stvari, se tudi drugje odvijajo noro hitro. Dnevi kar letijo mimo. Skozi okno v gymu počasi a uporno prodira sonček, ki nam daje moč za naprej. Komaj čakamo dneve, ko bomo lahko celotni trening opravili zunaj. Vseskozi dobivamo nove stvari. Ali večamo že tako veliko zbirko opreme, ki jo imamo, ali pa naredimo nekaj čisto novega. Zadnja posodobitev je super platforma za weightlifting, za katerega se je v zadnjem mesecu zahvaljujoč Sebatu (naš trener weightliftinga) navdušilo kar nekaj članov. In prav je tako.  Šele ko ga začneš malo bolje spoznavati, spoznaš da ni zastonj olimpijski šport.

Crossfit games so že pri wod-u 13.3. ki je ven prišel ravno danes. Na vrhu nič presenetljivega, same stare face, Froning, Baily, Salo… Predhodnji, se pravi wod 13.2. je bil: narediti čim več krogov v 10 minutah in sicer: 5x any way overhead, 10x dead lift (oboje 52kg) ter 15xbox jump. Tega sem opravil tudi sam, 262 ponovitev, kar ok. Ampak čestitke Sergiju, ki mu je ena ponovitev zmanjkala za celih 9 krogov! Sedaj pa hitro v gym in vadit musle up, drugače nam ne bo ratalo skozi 13.3. :)

Workout 13.3

MEN
Complete as many rounds and reps as possible in 12 minutes of:
150 Wall balls (20 lbs to 10' target)
90 Double-unders
30 Muscle-ups

WOMEN                               
Complete as many rounds and reps as possible in 12 minutes of:
150 Wall balls (14 lbs to 9' target)
90 Double-unders
30 Muscle-ups