Veslač, nedelja......... Dominican Republic, Punta Cana

 Nedelja, dan ko sva lahko po navadi malo bolj na off in ki ga lahko dejansko posvetiva en drugemu… po dolgem času spet skupni trening, teh bo po novem letu ratalo kar veliko,veliko lažje je trenirati v dvoje , sploh če imaš cilj, in sploh če ja ta visok..…že na poti v gym sem razmišljal, da bi odveslal 10km na veslaču?!  Vedno sem bil proti tem sado mazo variantam, pa sem rekel da vseeno poizkusim.  Vsedem se in začnem, 100, 200, 300  in že postane dolgočasno, ja veslač je ena taka zadeva na kateri lahko razčistiš marsikatero stvar sam pri sebi, tudi če nočeš se začneš pogovarjati sam s sabo … ne vrjameš ?! probaj…..

In se je začelo, razmišljaš o vseh mogočih stvareh, nekatere razvejaš bolj, to je zaželjeno, saj hitro mineva čas, druge zaključiš takoj a že so tu nove teme, teh pač nikoli ne zmanjka… jaz sem razmišljal o stvareh, ki bi jih rad naredil oz. ki sem rekel da jih bom že zdavnaj a so dnevi,tedni ob vseh stvareh  tako kratki, da se te stvari kar nekam skrijejo, meseci pa neusmiljeno in neopazno letijo mimo… pa pojdimo lepo po vrsti….

Neskončni sprehodi po plaži

Dolžan sem vam še poročilo iz Dominikane.. mogoče vas bo v teh zimskih mesecih pogrelo še bolj kot takrat :)  Ne morem vrjeti, da je od tega, ko sva srkala koktejle in z nogami risala po vročem pesku že dober mesec :O. Dominikana je res neverjetna, seveda je bilo čudno ko sva z letala stopila z bundama v rokah, a kaj ko je bil v Chicagu minus. No kljub opozorilom, da so dominikanci mali nateguni, sem krst doživel že na letališču. V glavi sem imel, da se da vse plačevati z dolarji, saj je večina gostov tam iz Amerike, a sva se vseeno odločila, da nekaj denarja zamenjava za domačo valuto peso. Ona je odšla po prtljago jaz pa urejat 'finance'. Pridem na okenček in zamenjam 100€, nakar mi prijazni gospod pove, da je fino in bolje če zamenjam več denarja, seveda na letališču itak delajo samo pošteni ljudje tako da zamenjam še 200$... vsa vesela da sva nato našla svoj prevoz do hotela, sediva v kombiju in čakava na še preostale turiste. Končno smo vsi in krenemo na pot. Prva stvar, ki jo je rekel vodič… ja uganili ste… NIKOLI NE MENJAJTE V PESOTE VSE PLAČUJTE Z DOLARJI… super fajn smo začel, pa je šlo 30-40$... še dobro da so bili v resortu koktajli zastonj, Sva mislim, da več kot povrnila izgubljeno.   

Prelepi sončni vzhodi v Punta Cani

Dnevi v Dominikani so potekali prehitro, all inclusive je skrbel, da sva jedla tudi ko nisva bila lačna (imela sva švicarsko, italjansko, morsko, stake restavracijo, ter glavno menzo, ki je iz dneva v dan spreminjala temo, ob beach barbacue tako bojazni za lakoto ni bilo), da sva se izmišljevala in naročala koktajle za katere še slišala nisva, dolga bela peščena plaža pa je bila idealna za dolge sprehode po plaži. Hodila sva v obe smeri gor in dol :D resort do resorta, res raj na zemlji, v notranjosti pa več ali manj reveži, tisti domačini, ki delajo v resortih so lahko po mojem mnenju res srečni.  Dnevi so bili kratki, tam do ene 18.30 (za tiste ki ne vejo, v Punta Cani se vidi samo sončni vzhod), tako da sva najkasneje ob 21.00 že spala kot polha, sva bila pa zato že ob 6.00 na plaži in z ležalnika opazovala sončni vzhod…noro… 

Dominikana ti res dovoli da pozabiš na vse, si napolniš baterije, ki jih seveda izprazniš že prvi dan, ko prideš v domače okolje, ter pozabiš na vse. Seveda tudi tukaj ni šlo mimo pijanih in glasnih Italjanov, po možnosti je bili ista familija, ki je bila junija na Karpatosu, s tem da so bili tu močnejši za avstrijce in nemce…magična kombinacija.. kot tista 1943 :)  A je bilo vsaj poskrbljeno za smeh, pijani 50 letniki, ki tekmujejo za mistra plaže :D nikoli si nisem mislil, da bom pesem Anton aus Tirol v Dominikani slišal večkrat kot na Avstrijskih smučiščih… seveda je prehitro prišel konec in občutek imam, da bi tisti dan vsak izmed nas dal vse, da se še za en dan vse podaljša, a kaj ko spet pride jutri…. Če bi se to dalo, bi bili vsi na večnem dopustu… tako pa bo tam samo tisti iz Grosuplja z 21 miljoni, pfujj :D 

Takšne fižolčke imajo v Chicagu (v odzadju Downtown)

Vrnila sva se v Chicago in doživela še en razburljiv večer, slikanje pred kipom Jordana (ko 1 uro nisva srečala žive duše v Chicagu, ni ravno prijeten občutek), pa fižolček, zadnji šoping, ter hitro na letališče. Ja na narobno :)  no ni bila najina krivda. Ob 2 naj bi imela let z Midwaya,a so se pri letalski družbi zmotili in najin let je bil z O'Hare.  1uro in 45 minut pred letom sva se midva nahajala 55 minut vožnje od pravega letališča… pa računajte da nisva bila na viču in bi morala priti na fužine, pa tudi gneča je v Chicagu malenkost večja kot na severni obvoznici ob 16.00. Tako da so nama plačali taxi do O'Hare, ter zraven ob opravičilu podarili še bona za kosilo. Šlo je na tesno, a je vsaj čas minil hitro. Pot je nato potekala po načrtih,  razen prvo uro, ko je bil nek švabo na letalu navdušen nad touch screenom v mojem sedežu in je nanj pritiskal kot na staro mašino za tipkanje. Na srečo ga je navdušenje po 20 minutah minilo in je nato celo pot prespal…  tako kot tudi ona, v mojem naročju… jaz pa sem razmišljal kako srečen sem in da so za mano najlepše počitnice do sedaj..

Zdramim se iz sanj pogledam na zaslon C2, tempo 2:10, pri metrih pa še 5000m…. mah dej no !!!???

19.12.2013                                                291-295                                                     Chengdujska 16