 |
| Reebok CrossFit Special unit |
|
Konec junija smo se podobno misleči norci, adrenalinski
odvisneži in drugi posebneži iz cele Slovenije udeležili drugega Oviratlona oz.
obstacle challenga na Pokljuki. Letošnja udeležba je bila kar dva krat večja
kot lani in je štela kar neverjetnih 1500 ljudi. Že na Petrolovi pumpi pri Kranju
je bilo čutiti, da je letošnji Oviratlon privabil veliko maso ljudi, saj je
bilo celotno počivališče preplavljeno s čudno našemljenimi in dobro
razpoloženimi oviratlonci. Na počivališču z njo (brez nje si, praktično ne
predstavljam več ničesar) prevzameva led od Buyota, ki je zamujal debele pol
ure (to mu je potem prišlo v navado….Beri naprej in videl boš zakaj) in se
skupaj odpravimo proti pokljuškemu športnemu centru. Zaradi gužve smo avto
pustili krepko stran od glavnega parkirišča a se kljub temu z nasmeški in dvema
polnima hladilnima torbama 'okrepčevalnih pijač' odpravili na start. Prav lepo se
je udeleževati takih dogodkov, ki lepo združujejo športni in prijateljski
duh. Lepo je videti tudi, kako odtrgane ideje imajo nekateri pri izbiri
kostumov, ampak mislim, da ga letos vitez zmaga
:)
proga je bila, razen nekaterih lepotnih popravkov zelo podobna lanskoletni (le
pri elektriki se mi zdi, da so organizatorji letos malo pretiravali in jo navili
premočno) in upam, da bodo ljudje iz Triglavskega narodnega parka v bodoče kdaj
dovolili, da Oviratlon preraste svoje okvirje in postane še bolj pustolovski.
Ampak seveda,če je kaj dobrega ali zanimivega v tej naši državi je treba to ali
zatreti ali pa čim bolj omejiti… no konec koncev pa je namen Oviratlona
predvsem druženje in moram reči ,da je bil dan, ki smo ga preživeli skupaj
sotrpini iz gyma zabaven, poln smeha in lepih trenutkov. Po picah, ki smo jih
že vsi nestrpno čakali,saj smo bili že pošteno lačni smo nato dodobra še
navlažili presušena grla in predstavljate si lahko, da se je dan kaj hitro
prevesil v noč :)
No kmalu za Oviratlonom pa je sledil Tough Mudder, če ne
veste kaj je to…. Pomnožite Oviratlon z dva ali pa še malo več. 18 km teka s
cca 23 ovirami, ki so veliko bolj dodelane in zanimive kot pokljuške. No začnimo
na začetku potovanja….. prej se mi to ni nikoli dogajalo, sedaj pa je to že
drugič, da sem prespal zbor in Pope me je ob pol 3 zbudil s telefonom
, češ da so že na mojem parkingu…v 3 minutah sem bil s potovalko že pred
kombijem. Seveda sem nato nekje okoli Munchna ugotovil da sem pozabil vse kar
se je pozabiti dalo…. No na moje presenečenje bi moral biti kombi, poln saj sem bil
jaz
pred Simonom, ki je čakal pred 12ko
zadnji v vrsti pred dokončnim odhodom, a je bilo eno mesto prosto. Buyo se ni
oglašal na telefon in ni bil na dogovorjenem mestu… 1 strike za Buyota! Pope je
na koncu zbral dovolj poguma in mu pozvonil na domofon, da smo se lahko nato
končno odpravili 1110 km oddaljenemu Furstenau. Pot je potekala sproščeno, saj veste
malo spiš, se norčuješ, ustaviš, spet spiš, greš na wc , pa spet spiš…. Alen
svaka čast, nazaj grede sem videl kako ti je bilo, ko si vozil, da si brez
menjave zdržal na vozniškem stolčku. Naredil pa si eno in edino napako, poleg
tega da si nas peljal po Halleu in okoliških vaseh, to da se nisi ustavil v
Nordseeu. Mislim, da je Pope že takoj po Oviratlonu začel govoriti, kako je tam
oh in sploh dobro in vsem pocedil sline… no kljub praznemu želodcu in solznih
očeh, ko smo v daljavi za seboj počasi izgubljali Nordsee, nam je ostalo
upanje, da se bomo tu ustavili nazaj grede. No po kakih 14 ali 15 urah smo
prispeli v majhno vasico, kjer smo imeli rezervirana prenočišča in je bila
le dober kilometer oddaljena od štarta Tough Mudderja. Prijetno malo mestece,
kjer razen par fanatikov, ki so prenočišča rezervirali tako kot mi, v katerem ni
bilo niti slutiti o kakršnem koli dogodku.
 |
| Tough Mudder ekipa pred štartom |
Pri njih je imel glavno vlogo schiessenfest, nek tradicionalni dogodek, ki je privabil vse lovce iz Nemčije, ki
so v nato podedovanih napol prevelikih zelenih reklcih hodili in marširali
okoli po mestu (v enem izmed maršev jih je spremljal tudi buyo ;) )
Pa to da je Pope v mestecu z 200 prebivalci takoj našel
brate hrvate :) ...ja veliko se je dogajalo večer pred startom…. No že naslednje jutro smo bili
vsi napeti in malo nervozni smo pozajtrkovali in se kar peš odpravili na start.
Še preden smo videli prizorišče, smo slišali glasbo in napovedovalca, ki sta
grmela iz zvočnikov nekje z neke jase sredi gozda. Na prizorišču pa kot v
mravljišču, ljudje iz vseh koncev sveta, presenetljivo veliko je bilo Američanov, videli smo nekaj naših južnih bratov, Italijanov, Slovakov…. Nekateri
oblečeni v najbolj čudne možne kombinacije, nekateri samo v Speedo kopalke, da
ne omenjam raznovrstnih irokez ali redneckerskih frizur, ki so si jih nekateri
izmislili kar na licu mesta. In tako smo se v gruči tudi mi pripravljali na
svoj start…18km progo smo premagali v 2 urah 45 minutah, brez kakršnega koli
razbijanja ali hitenja, na poti je bilo toliko smeha, da tega ne bom nikoli
pozabil…ovire so bile na nivoju: zanimive, težke, pri nekaterih si rabil samo
malo koordinacije, spet pri drugih nisi mogel priti čez brez pomoči
sotekmovalca… če jih naštejem samo nekaj… artic enema: skok v led, kjer si se
moral na sredini potopiti in preplavati pod oviro, pa monkey cage, pa cevi napolnjeni
z vodo (iz katere je Pope rešil specialca), pa dva krat elektrika (prvič si se
moral plaziti, tu se je Pope sredi poligona začel pretvarjati da ga noro trese
elektrika in predstavljate si lahko, da so ljudje v sekundi utihnili, doktor na
oviri pa je postal bled kot stena, drugič pa si tekel med njo), pa Berlinski
zidovi, skok s 5 metrov v vodo, spider web….. in tone in tone blata ter peska….Na koncu smo vsi prišli zdravi na cilj ter prejeli težko zaslužene oranžne
trakove. Večino popoldneva smo nato uživali na travniku ob poslušanju glasbe in
s pivom v roki. Pot nazaj je bila še najbolj težaven del te avanture. Zgledalo
je kot da se je cel sever odločil, da bodo šli ta dan na dopust in gužva,
katero sem do sedaj gledal in se čudil samo po poročilih, je bila kar na enkrat
okoli mene…prva, drugaaaa, stop…. prva… stop…..prva, druga, tr…stop…. Dokler se
po Muncnhu končno ni odprlo in od tam je šlo lepo naprej. No da nam Nordsee to
pot ni bil usojen se je izkazalo na zadnji črpalki, kjer so imeli znak z ribico
in na kateri smo se tudi ustavili. Vendar je bil problem v tem, da je zmanjkalo
rib!!! Tako, da moramo Nordsee obkljukati ob naslednjem izlet.
 |
| in ekipca po opravljenem Tough Mudderju |
|
Domov sem se pripeljal ravno nekaj pred 24.00 kar je
pomenilo, da je bilo le še par minut do mojega rojstnega dneva…ravno prav… Takoj
sva si padla v objem in se v njem zadržala kar nekaj časa, pogrešala sva se še
bolj kot sva si to lahko predstavljala in seveda mi je pripravila presenečenje,
čeprav je vse te dni uporno trdila da ni nič, vendar niti slutil nisem, da bi
bilo lahko kaj takega. 27 let, abeceda ima 25 črk in če vrineš še x in y
=27 vsaka črka, eno…… ah vsega pa res ne
morem izdati. Bila pa je najlepša stvar, ki jo je kdo kadarkoli naredil zame. Hvala
ti in zapomni si….Ti si ta <3
Ni komentarjev:
Objavite komentar