sreda, 7. avgust 2013

oviratlon, tough mudder.....nordsee......27




Reebok CrossFit Special unit
Konec junija smo se podobno misleči norci, adrenalinski odvisneži in drugi posebneži iz cele Slovenije udeležili drugega Oviratlona oz. obstacle challenga na Pokljuki. Letošnja udeležba je bila kar dva krat večja kot lani in je štela kar neverjetnih 1500 ljudi. Že na Petrolovi pumpi pri Kranju je bilo čutiti, da je letošnji Oviratlon privabil veliko maso ljudi, saj je bilo celotno počivališče preplavljeno s čudno našemljenimi in dobro razpoloženimi oviratlonci. Na počivališču z njo (brez nje si, praktično ne predstavljam več ničesar) prevzameva led od Buyota, ki je zamujal debele pol ure (to mu je potem prišlo v navado….Beri naprej in videl boš zakaj) in se skupaj odpravimo proti pokljuškemu športnemu centru. Zaradi gužve smo avto pustili krepko stran od glavnega parkirišča a se kljub temu z nasmeški in dvema polnima hladilnima torbama 'okrepčevalnih pijač' odpravili na start. Prav lepo se je udeleževati takih dogodkov, ki  lepo združujejo športni in prijateljski duh. Lepo je videti tudi, kako odtrgane ideje imajo nekateri pri izbiri kostumov, ampak mislim, da ga letos vitez zmaga :) proga je bila, razen nekaterih lepotnih popravkov zelo podobna lanskoletni (le pri elektriki se mi zdi, da so organizatorji letos malo pretiravali in jo navili premočno) in upam, da bodo ljudje iz Triglavskega narodnega parka v bodoče kdaj dovolili, da Oviratlon preraste svoje okvirje in postane še bolj pustolovski. Ampak seveda,če je kaj dobrega ali zanimivega v tej naši državi je treba to ali zatreti ali pa čim bolj omejiti… no konec koncev pa je namen Oviratlona predvsem druženje in moram reči ,da je bil dan, ki smo ga preživeli skupaj sotrpini iz gyma zabaven, poln smeha in lepih trenutkov. Po picah, ki smo jih že vsi nestrpno čakali,saj smo bili že pošteno lačni smo nato dodobra še navlažili presušena grla in predstavljate si lahko, da se je dan kaj hitro prevesil v noč :)


No kmalu za Oviratlonom pa je sledil Tough Mudder, če ne veste kaj je to…. Pomnožite Oviratlon z dva ali pa še malo več. 18 km teka s cca 23 ovirami, ki so veliko bolj dodelane in zanimive kot pokljuške. No začnimo na začetku potovanja….. prej se mi to ni nikoli dogajalo, sedaj pa je to že drugič, da sem prespal zbor in Pope me je ob pol 3 zbudil s telefonom , češ da so že na mojem parkingu…v 3 minutah sem bil s potovalko že pred kombijem. Seveda sem nato nekje okoli Munchna ugotovil da sem pozabil vse kar se je pozabiti dalo…. No na moje presenečenje bi moral biti kombi, poln saj sem bil jaz  pred Simonom, ki je čakal pred 12ko zadnji v vrsti pred dokončnim odhodom, a je bilo eno mesto prosto. Buyo se ni oglašal na telefon in ni bil na dogovorjenem mestu… 1 strike za Buyota! Pope je na koncu zbral dovolj poguma in mu pozvonil na domofon, da smo se lahko nato končno odpravili 1110 km oddaljenemu Furstenau. Pot je potekala sproščeno, saj veste malo spiš, se norčuješ, ustaviš, spet spiš, greš na wc , pa spet spiš…. Alen svaka čast, nazaj grede sem videl kako ti je bilo, ko si vozil, da si brez menjave zdržal na vozniškem stolčku. Naredil pa si eno in edino napako, poleg tega da si nas peljal po Halleu in okoliških vaseh, to da se nisi ustavil v Nordseeu. Mislim, da je Pope že takoj po Oviratlonu začel govoriti, kako je tam oh in sploh dobro in vsem pocedil sline… no kljub praznemu želodcu in solznih očeh, ko smo v daljavi za seboj počasi izgubljali Nordsee, nam je ostalo upanje, da se bomo tu ustavili nazaj grede. No po kakih 14 ali 15 urah smo prispeli v majhno vasico, kjer smo imeli rezervirana prenočišča in je bila le dober kilometer oddaljena od štarta Tough Mudderja. Prijetno malo mestece, kjer razen par fanatikov, ki so prenočišča rezervirali tako kot mi, v katerem ni bilo niti slutiti o kakršnem koli dogodku.
Tough Mudder ekipa pred štartom
Pri njih je imel glavno vlogo schiessenfest, nek tradicionalni dogodek, ki je privabil vse lovce iz Nemčije, ki so v nato podedovanih napol prevelikih zelenih reklcih hodili in marširali okoli po mestu (v enem izmed maršev jih je spremljal tudi buyo ;) ) Pa to da je Pope v mestecu z 200 prebivalci takoj našel brate hrvate :) ...ja veliko se je dogajalo večer pred startom…. No že naslednje jutro smo bili vsi napeti in malo nervozni smo pozajtrkovali in se kar peš odpravili na start. Še preden smo videli prizorišče, smo slišali glasbo in napovedovalca, ki sta grmela iz zvočnikov nekje z neke jase sredi gozda. Na prizorišču pa kot v mravljišču, ljudje iz vseh koncev sveta, presenetljivo veliko je bilo Američanov, videli smo nekaj naših južnih bratov, Italijanov, Slovakov…. Nekateri oblečeni v najbolj čudne možne kombinacije, nekateri samo v Speedo kopalke, da ne omenjam raznovrstnih  irokez ali redneckerskih frizur, ki so si jih nekateri izmislili kar na licu mesta. In tako smo se v gruči tudi mi pripravljali na svoj start…18km progo smo premagali v 2 urah 45 minutah, brez kakršnega koli razbijanja ali hitenja, na poti je bilo toliko smeha, da tega ne bom nikoli pozabil…ovire so bile na nivoju: zanimive, težke, pri nekaterih si rabil samo malo koordinacije, spet pri drugih nisi mogel priti čez brez pomoči sotekmovalca… če jih naštejem samo nekaj… artic enema: skok v led, kjer si se moral na sredini potopiti in preplavati pod oviro, pa monkey cage, pa cevi napolnjeni z vodo (iz katere je Pope rešil specialca), pa dva krat elektrika (prvič si se moral plaziti, tu se je Pope sredi poligona začel pretvarjati da ga noro trese elektrika in predstavljate si lahko, da so ljudje v sekundi utihnili, doktor na oviri pa je postal bled kot stena, drugič pa si tekel med njo), pa Berlinski zidovi, skok s 5 metrov v vodo, spider web….. in tone in tone blata ter peska….Na koncu smo vsi prišli zdravi na cilj ter prejeli težko zaslužene oranžne trakove. Večino popoldneva smo nato uživali na travniku ob poslušanju glasbe in s pivom v roki. Pot nazaj je bila še najbolj težaven del te avanture. Zgledalo je kot da se je cel sever odločil, da bodo šli ta dan na dopust in gužva, katero sem do sedaj gledal in se čudil samo po poročilih, je bila kar na enkrat okoli mene…prva, drugaaaa, stop…. prva… stop…..prva, druga, tr…stop…. Dokler se po Muncnhu končno ni odprlo in od tam je šlo lepo naprej. No da nam Nordsee to pot ni bil usojen se je izkazalo na zadnji črpalki, kjer so imeli znak z ribico in na kateri smo se tudi ustavili. Vendar je bil problem v tem, da je zmanjkalo rib!!! Tako, da moramo Nordsee obkljukati ob naslednjem izlet.
in ekipca po opravljenem Tough Mudderju
Domov sem se pripeljal ravno nekaj pred 24.00 kar je pomenilo, da je bilo le še par minut do mojega rojstnega dneva…ravno prav… Takoj sva si padla v objem in se v njem zadržala kar nekaj časa, pogrešala sva se še bolj kot sva si to lahko predstavljala in seveda mi je pripravila presenečenje, čeprav je vse te dni uporno trdila da ni nič, vendar niti slutil nisem, da bi bilo lahko kaj takega. 27 let, abeceda ima 25 črk in če vrineš še x in y =27  vsaka črka, eno…… ah vsega pa res ne morem izdati. Bila pa je najlepša stvar, ki jo je kdo kadarkoli naredil zame. Hvala ti in zapomni si….Ti si ta <3

Ni komentarjev:

Objavite komentar